Iniciativo, ki jo sestavljata Bitcoin društvo Slovenije in Blockchain Alliance Europe, so podprli tudi AmCham Slovenia in Klub slovenskih podjetnikov (SBC). Peticija proti obdavčitvi kripto sredstev je zbrala več kot 2.600 podpisov. Naša iniciativa nadaljuje s prizadevanji za dosego ustrezne zakonodaje na področju kripto sredstev, ki bo upoštevala raznoliko naravo ekosistema in povzročala čim manj administrativnih bremen ter varnostnih tveganj za vlagatelje v bitcoin in druga kripto sredstva.

Povzetek dosedanjih pripomb na ZDDOKS si lahko ogledate v spodnji infografiki:

infografika pripomb PRedlog zddoks

Nedavno predlagani Zakon o davku na dobiček iz odsvojitve kripto sredstev (ZDDOKS) s strani slovenske vlade, ki uvaja obdavčitev bitcoina, postavlja pod vprašaj smiselnost in ustavnost takšnega zakona. Ključni argumenti kažejo, da bi obdavčitev bitcoina lahko bila diskriminatorna, saj ne upošteva ključnih razlik med bitcoinom in drugimi kripto sredstvi ter ga obravnava drugače kot zlato ali tuje valute.

Bitcoin ni klasično kripto sredstvo – je digitalna valuta

Morda se na prvi pogled zdi, da so vsa kripto sredstva enaka, a med bitcoinom in drugimi kripto sredstvi so bistvene razlike. Bitcoin je popolnoma decentralizirana digitalna valuta brez izdajatelja. Njegova primarna funkcija je plačilno sredstvo, medtem ko so kripto sredstva pogosto zasnovana kot platforme za pametne pogodbe ali druge tehnološke funkcionalnosti veriženja blokov.

To izhaja že iz razlik med naslovi belih knjig posameznih kripto sredstev. Naslov bele knjige o bitcoinu se glasi: »Bitcoin: elektronski gotovinski sistem enakovrednih partnerjev«, medtem ko naslov bele knjige o ethereumu glasi: »Platforma pametnih pogodb in decentraliziranih aplikacij naslednje generacije«. Primarna funkcija kripto sredstev torej ni enotna, temveč znotraj ekosistema obstajajo bistvene razlike, kar utemeljuje različno davčno obravnavo, v kolikor bi ta bila potrebna.

Kripto sredstva, ki ponujajo nemonetarno uporabnost, kot so npr. pametne pogodbe ali decentralizirane aplikacije, imajo pretežno industrijsko funkcijo, medtem ko kripto sredstva, katerih primarna funkcija so plačila, opravljajo monetarno funkcijo. Zato je napačno bitcoin obravnavati kot finančni instrument ali kapitalsko sredstvo. Z vidika DDV je bitcoin že enakovreden fiat valutam, kar potrjuje tudi sodna praksa. Podobno so tudi dobički iz tečajnih razlik, ki se pojavijo pri trgovanju s tujimi valutami, v Sloveniji neobdavčeni. Logično bi bilo, da enako velja tudi za bitcoin, če ga že obravnavamo kot plačilno sredstvo, čemur pritrjuje tudi sodišče EU v primeru Skatteverket v. Hedqvist iz leta 2015.

Edino zakonito plačilno sredstvo znotraj evroobmočja je valuta evro. Vse ostale valute, bodisi državne ali zasebne, niso zakonita plačilna sredstva, saj z njimi ni možno plačati davkov, niti jih prodajalci niso primorani sprejeti kot plačilo v izmenjavi. Vsa devizna sredstva, plemenite kovine in bitcoini, so torej zgolj plačilna sredstva, vendar niso zakonsko priznana. Bistvenih razlik med temi sredstvi na območju evra ni, saj je stvar pogodbenih strank, ali bodo za plačilo sprejela tujo valuto, ali ne. Pri tem je za potrebe poročanja in obdavčitve potrebno zaznamovati vrednost transakcije v lokalnem zakonitem plačilnem sredstvu–evru. Ker lahko vsak posameznik ali pravna oseba brez težav prejme bitcoini za plačilo in zaznamuje njegovo evrsko protivrednost, z vidika davčne obravnave ne bi smelo priti do razlik v primerjavi s plačili z devizami ali zlatom.

Bitcoin in zlato: Funkcionalno enaka, a obdavčena različno?

Eden najmočnejših argumentov proti obdavčitvi bitcoina je njegova primerjava z zlatom. Čeprav se bitcoin od zlata razlikuje po materialni naravi, je njuno delovanje funkcionalno enako. Oba veljata za primerljivi naložbi in delujeta kot zaščita pred inflacijo. Zato je logično pričakovati, da bi morala biti tudi davčna obravnava obeh enaka. Pravno gledano med temi dvemi sredstvi ni bistvenih razlik, kar ne utemeljuje drugačne davčne obravnave. ZDDOKS torej protizakonito diskriminira proti bitcoinu, saj ga postavlja v slabši položaj kot zlato, ki je primerljivo sredstvo. Vendar zlato ni edina izjema, kapitalskih dobičkov se namreč ne obdavčuje pri večini premičnega premoženja, z izjemo finančnih inštrumentov, nepremičnin in drugih kapitalskih naložb v skladu z Zakonom o dohodnini (ZDoh-2).

Prihajajoča davčna zakonodaja v Sloveniji je glede na to diskriminatorna. Medtem ko se naložba v zlato in srebro obravnava ugodno, je obdavčitev bitcoina z davkom na kapitalski dobiček brez časovne olajšave izjemno neugodna. Še bolj zaskrbljujoče je dejstvo, da je vlaganje v ETF, ki je v celoti krit s sredstvom bitcoin, obravnavano ugodneje, saj vključuje časovno olajšavo. To pri zlatu in srebru ne velja, kar kaže na očitno neenakost v obravnavi.

Struktura povpraševanja po zlatu, srebru in bitcoinih in davčna obravnava, vir: podatki pridobljeni iz spletnih virov

Ključni argumenti proti davku

• Bitcoin je digitalna valuta, ne finančni instrument: Njegova primarna funkcija je plačilno sredstvo, zato ne bi smel biti obdavčen kot kapitalsko sredstvo.
• Davčna obravnava mora biti enaka kot za zlato in tuje valute: Ker sta si bitcoin in zlato funkcionalno enaka, je diskriminatorno, da se obravnavata različno.
• Bitcoin ima izključno monetarno vlogo: Za razliko od srebra, ki se uporablja tudi v industriji, bitcoin nima drugih funkcij kot denarna. To pomeni, da je povpraševanje po njem izključno monetarno, kar bi moralo upravičiti oprostitev DDV in davka na dobiček.

Nova zakonodaja bi morala prepoznati te razlike in bitcoin obravnavati kot monetarno sredstvo, enakovredno zlatu in tujim valutam. Kakršna koli drugačna obravnava bi bila diskriminatorna in v nasprotju z načeli, ki veljajo za obstoječe valute in plemenite kovine.

Več informacij o kripto davku lahko najdete v spodnjih epizodah podkastov. Za vprašanja in informacije glede iniciative nam lahko pišete na tajnistvo@bitcoin.si.

The post Zakaj je obdavčitev Bitcoina v Sloveniji protizakonita? appeared first on Bitcoin Shop.

Ko smo uspešno opravili nakup bitcoina nam preostane še najpomembnejši korak. Svoje kovance moramo kar se da hitro prenesti na svojo strojno denarnico. Tako bomo lastili svoj privatni ključ in posledično 100% lastili svoja sredstva. Ker se vsem začetnikom poraja vprašanje kako prenesti sredstva na svojo denarnico, smo pripravili kratek opis celotnega postopka prenosa sredstev na primeru aplikacije Strike in menjalnice BitStamp:

Strike

1. PRIPRAVA DENARNICE NA PRENOS

Denarnico vklopimo v računalnik in zaženemo programsko opremo. V programu izberemo možnost »prejmi« (angl. »receive«) za prejemanje sredstev na napravo. Na napravi in zaslonu se nam izpiše naš naslov in QR koda našega naslova. Strojna denarnica nas bo opozorila, da moramo izpisani naslov na računalniku primerjati z naslovom, ki nam ga izpiše strojna denarnica, zato, da preverimo, ali se skladata. V kolikor bi slučajno naslov na računalniku bil drugačen od tistega, ki nam ga izpisuje denarnice, smo bili tarča računalniškega virusa. V tem primeru moramo zamenjati računalnik, s katerega se povezujemo s strojno denarnico. Zapomnimo si, vedno lahko zaupamo zgolj podatkom, ki nam jih izpiše strojna denarnica! Ko smo naslov preverili, ga lahko potrdimo in kopiramo v odložišče, s čimer nadaljujemo v drugi korak.

2. IZBEREMO SREDSTVA ZA PRENOS

Sočasno odpremo aplikacijo Strike. Aplikacija Strike se deli na dva glavna razdelka: Bitcoin (₿) in Cash (€). Med njima lahko preklapljamo na dnu aplikacije. Za prenos bitcoinov v lastno hrambo izberemo razdelek Bitcoin (₿) in poiščemo možnost »send«, nato pa izberemo prvo možnost (Bitcoin wallet). V kolikor bi izbrali drugo možnost (Username) bi lahko sredstva poslali drugim uporabnikom Strike-a ali preko omrežja lightning.

Ko izberemo prvo možnost, se nam odpre pojavno okence za skeniranje QR kode, katero nam izpiše strojna denarnica v prvem koraku. Kodo lahko poskeniramo, ali pa naš bitcoin naslov prilepimo iz odložišča, če smo ga v prvem koraku kopirali iz programa strojne denarnice. Ko je aplikacija prebrala naslov, določimo izbrani znesek za prenos in si izberemo provizijo, ki jo pri tem želimo plačati. Strike trenutno ponuja tri razrede provizij, glede na nujnost naše transakcije:

• priority (najvišja provizija in prednostni prenos, s čimer bo naša transakcija nemudoma poslana v omrežje in bomo vključeni v enega izmed prvih sledečih blokov)
• standard (srednja provizija in vključenost v blok znotraj nekaj ur, kar večinoma traja manj kot 1h)
• flexible (Strike ponuja brezplačen prenos sredstev na zunanjo denarnico, v kolikor počakamo do 24ur. To je ena največjih prednosti Strike-a, predvsem kadar se nahajamo v obdobju visokih provizij)

3. VPIS NASLOVA

Še enkrat poudarjamo: pri vpisovanju naslova je izjemno pomembno, da upoštevamo tistega, ki nam ga izpiše naprava (strojna denarnica). Lahko ga vpišemo s kopiranjem in lepljenjem zapisa na računalniku ali pa skeniranjem QR-kode na zaslonu, a ga nujno preverimo, ali je enak kot na napravi. Virus na računalniku bi ga namreč lahko spremenil v lažnega!

4. AVTENTIKACIJA IN ZAKLJUČEK PRENOSA

Ko uspešno vpišemo in preverimo naslov in druge podatke, potrdimo pošiljanje, kot nam narekuje aplikacija, in počakamo, da sredstva prispejo na naš digitalni račun. Pri prenosih večjih zneskov je vedno priporočljivo najprej poskusno prenesti manjši znesek, nato pa šele celoto, da se zares prepričamo, ali smo vpisali pravi naslov, da ni prišlo do napake z naše strani. Če bi denimo vpisali en napačen znak, bi sredstva za vedno izgubili, saj je prenos bitcoinov po verigi blokov ireverzibilen.

Kadar izberemo priority ali standard razred provizij, bo naša transakcija že zelo kmalu vidna znotraj programa, s katerim dostopamo do naše strojne denarnice v prvem koraku. Takrat je potrebno počakati samo še na to, da omrežje potrdi blok, v katerega je bila naša transakcija vključena in tako sredstva pristanejo na našem naslovu. Sprva bo status naše transakcije označen kot nepotrjen (angl. unconfirmed), saj je za dokončno poravnavo naše transakcije potrebno počakati, da po našem bloku nastaneta še vsaj dva bloka, s čimer smo lahko 99,9% prepričani, da je transakcija gotova. Več zaporednih blokov kot nastane po bloku, v katerega je vključena naša transakcija, višja je verjetnost, da naše transakcije ni več mogoče preklicati. V kolikor bi naša transakcija slučajno bila preklicana, bi ponovno pristala v čakalni vrsti in bila vključena v prihodnji blok. To se dogaja izjemno redko, zato ni razloga za skrb, saj transakcija vedno najde pot do izbranega naslova.

BitStamp

Ker se mnogim začetnikom pogosto poraja to vprašanje, smo pripravili kratek opis postopka prenosa sredstev na primeru menjalnice BitStamp:

1. PRIPRAVA DENARNICE NA PRENOS

Denarnico vklopimo v računalnik in zaženemo programsko opremo. V programu izberemo možnost »prejmi« (angl. »receive«) za prejemanje sredstev na napravo. Na napravi in zaslonu se nam izpiše naš naslov.

2. IZBEREMO SREDSTVA ZA PRENOS

Sočasno odpremo spletno stran menjalnice BitStamp in poiščemo možnost »dvig« (angl. »withdraw«), ki nam omogoča prenos sredstev in izberemo želeno sredstvo. Določimo izbrani znesek in vpišemo naslov iz denarnice, na katerega želimo sredstva prenesti.

3. VPIS NASLOVA

Pri vpisovanju naslova je izjemno pomembno, da upoštevamo tistega, ki nam ga izpiše naprava (strojna denarnica). Lahko ga vpišemo s kopiranjem in lepljenjem zapisa na računalniku ali pa skeniranjem QR-kode na zaslonu, a ga nujno preverimo, ali je enak kot na napravi. Virus na računalniku bi ga namreč lahko spremenil v lažnega!

4. AVTENTIKACIJA IN ZAKLJUČEK PRENOSA

Ko uspešno vpišemo in preverimo naslov v menjalnici, potrdimo dvig z dvofaktorsko avtentikacijo, kot nam narekuje aplikacija, in počakamo, da sredstva prispejo na naš digitalni račun. Pri prenosih večjih zneskov je vedno priporočljivo najprej prenesti manjši znesek, nato pa šele celoto, da se zares prepričamo, ali smo vpisali pravi naslov, da ni napake. Če bi vpisali en napačen znak, bi sredstva za vedno izgubili, saj je prenos bitcoinov po verigi blokov ireverzibilen.

Ko BitStamp sprovede prenos naših sredstev, bo naša transakcija že zelo kmalu vidna znotraj programa, s katerim dostopamo do naše strojne denarnice v prvem koraku. Takrat je potrebno počakati samo še na to, da omrežje potrdi blok, v katerega je bila naša transakcija vključena in tako sredstva pristanejo na našem naslovu. Sprva bo status naše transakcije označen kot nepotrjen (angl. unconfirmed), saj je za dokončno poravnavo naše transakcije potrebno počakati, da po našem bloku nastaneta še vsaj dva bloka, s čimer smo lahko 99,9% prepričani, da je transakcija gotova. Več zaporednih blokov kot nastane po bloku, v katerega je vključena naša transakcija, višja je verjetnost, da naše transakcije ni več mogoče preklicati. V kolikor bi naša transakcija slučajno bila preklicana, bi ponovno pristala v čakalni vrsti in bila vključena v prihodnji blok. To se dogaja izjemno redko, zato ni razloga za skrb, saj transakcija vedno najde pot do izbranega naslova.

Prenos sredstev ni brezplačen

Ne smemo pozabiti na provizije, ki jih menjalnice zaračunavajo za prenos sredstev. Na primer ravno BitStamp za prenos bitcoina zaračuna fiksno provizijo v vrednosti 0,0005 BTC, kar je po trenutnem tečaju okrog 30 evrov. Tako je uporaben za prenos čim večjih zneskov, težava je tudi, ko želimo prenesti manjši testni znesek. Manjše zneske je pametneje vlagati prek menjalnic, ki prenos zaračunavajo v odstotkih od zneska.

Oglejte si spodnje videoposnetke za lažje razumevanje prenosa sredstev v lastno hrambo:

Strojne Kripto Denarnice

25
Jun

Kaj je strojna denarnica?

11
Dec

The post KAKO PRENESTI BITCOIN NA STROJNO DENARNICO? appeared first on Bitcoin Shop.

Kako deluje proces rudarjenja bitcoina?

Rudarjenje  je zahteven proces, a z malo znanja lahko hitro razumemo grobe osnove. Rudarji so eden izmed ključnih procesov v samem omrežju. Rudarji potrjujejo transakcije, ustvarjajo nove kovance in skrbijo za varno in ne goljufivo delovanje omrežja. V omrežju se med rudarji ustvari konkurenca, kdo čim hitreje reši dani matematični problem. Zmagovalec prejme nagrado plačano v bitcoinih.

Poglejmo si na zelo preprostem primeru kako deluje rudarjenje.

Zamislite si, da ste na verandi s svojimi prijatelji. Da vam čas hitreje mine, se odločite igrati igro. Vi kot intelektualni član skupine predlagate igro katere navodila sledijo. Jaz si bom zamislil poljubno številko med 1-100, vsak od vas pa mora ugotoviti številko, ki je enaka oz. manjša od moje številke. Po prvem krogu so tekmovalci izbrali naslednje številke: 13, 66, 45. V naši glavi smo izbrali 15, kar pomeni, da je zmagal prvi igralec s številko 13, ki je enaka oz. manjša od naše. Ker smo našo številko napisali na list papirja, jo lahko preverijo in potrdijo tudi drugi tekmeci. Nato nadaljujemo z naslednjo rundo. Na tem poenostavljenem primeru lahko vidimo, kako rudarji (tekmovalci) igrajo bitcoin (našo) igro.

“Proof of work” na enostaven način

Rešena uganka rudarja je kot dokaz, da je za rešitev opravil zahtevano računsko delo (Proof of Work), saj je za rešitev potreboval vložiti ogromno energije. V bitcoin omrežju vozlišča, računalniki, ki skrbijo za veljavnost blokov, to rešitev preverijo. Če je pravilna, se v verigo doda nov blok. Rudar, ki je uspešno dodal blok, je nagrajen z novimi bitcoini in provizijami iz transakcij v posameznem bloku.

The post KOLIKO BITCOINOV JE ŠE NA VOLJO? appeared first on Bitcoin Shop.

The world of bitcoin is making its mark on Slovenia in a big way, and the country’s first Bitcoin conference, set for November 8–9, 2024 in Maribor, will be something to remember. Organized by NiceHash, a global leader as hashrate marketplace, this conference marks a key milestone not only for Slovenia but for the international Bitcoin community as well.

As the country continues to make strides in bitcoin adoption, the NiceHashX Conference will celebrate a decade of innovation and growth. With a backdrop of Maribor’s picturesque hills and wine region, attendees will get a taste of both the local culture and cutting-edge bitcoin technology.

Slovenia’s bitcoin Revolution: A Small Country with Big Ambitions

Slovenia may be small in size, but it has emerged as a pioneering force in the cryptocurrency space. With over 1,000 businesses already accepting Bitcoin as a payment method, the country is well on its way to becoming a major hub for crypto adoption. The Bitcoin Slovenia Association has been actively promoting education and awareness, organizing regular meetups, translating key Bitcoin books, and running an online Bitcoin-shop to further boost real-world usage.

NiceHashX: A Global Gathering with Cinematic Vibes

Organized by NiceHash to commemorate its 10th anniversary, NiceHashX promises to be much more than just a conference. As Slovenia’s most prominent player in the Bitcoin mining ecosystem, NiceHash has transformed the global marketplace for mining power, and this event will reflect on their journey while pushing the adoption of Bitcoin even further.

But what makes NiceHashX truly unique in this part of EU is its collaboration with Bitcoin FilmFest, adding a cinematic twist to the event. Attendees will be treated to trailers of upcoming films during session breaks and have access to a specially curated selection of Bitcoin-related films. Some of the anticipated titles include The Bitcoin Executor, Dirty Coin, Forging a Country, and Bitcoiners.

There’s even a chance to win free access to IndeeHub, a Bitcoin-friendly streaming platform often dubbed a “Netflix killer.” With this blend of blockchain and film, the event is set to deliver not just knowledge, but a full cultural experience.

Spotlight on Local Projects and Global Collaboration

NiceHashX will also shine a light on local businesses and projects actively utilizing Bitcoin in their operations. Slovenia’s increasing embrace of “sound money” will be on full display, with several companies showcasing how they are integrating bitcoin into everyday commerce.

Participants will also have the opportunity to connect with industry leaders, developers, and investors from across the world. Networking events throughout the two-day conference will provide fertile ground for collaboration, investment opportunities, and new business ventures.

Maribor: The Perfect Setting for bitcoin Innovation

Maribor, Slovenia’s second-largest city, offers the perfect setting for this groundbreaking event. Known for its wine-producing hills and historic charm, the city is not only beautiful but is fast becoming a hub for technology and innovation.

The decision to host the conference in Maribor reflects the broader ambition of Slovenia to position itself as a center for bitcoin innovation in Europe. The local government has expressed a strong commitment to fostering a favorable environment for bitcoin businesses and startups, setting the stage for future growth in the region.

Looking Ahead: Slovenia’s Bitcoin Journey

The upcoming conference is a sign that Slovenia is more than ready to take its place as a leading player in the global cryptocurrency ecosystem. The country’s rich history of entrepreneurship, combined with its modern tech infrastructure, positions it well to become a hub for bitcoin development.

With initiatives like the Bitcoin Library—offering a wide range of Bitcoin-related literature in Slovenian—the country is actively working to increase education and awareness about bitcoin. As more Slovenians adopt Bitcoin, and as projects like NiceHash continue to grow, the country’s influence on the global crypto stage is set to expand.

The Conference: More Than Just Talk

NiceHashX promises not only insightful talks and panels but also a celebration of how far Bitcoin has come. This is an event that offers both knowledge and entertainment, showing the world that Slovenia is serious about bitcoin adoption.

With over 1,000 businesses already accepting Bitcoin and various cultural elements adding a unique touch to the proceedings, this conference is set to be more than just a meeting of minds—it will be a celebration of the future of decentralized finance.

For anyone interested in Bitcoin or blockchain technology, November 2024 is the time to visit Maribor. Whether you’re an investor, developer, or enthusiast, NiceHashX offers an exciting blend of education, culture, and entertainment, along with the opportunity to experience Slovenia’s innovative spirit firsthand. For those focused solely on blockchain but not yet embracing bitcoin, this is the perfect opportunity to rethink your approach, dive deeper into the philosophy behind decentralized finance, and discover why bitcoin is the only true form of sound money.

As the country forges ahead on its path toward widespread Bitcoin adoption, Slovenia’s first Bitcoin conference is set to be a landmark event that helps cement its role as a leading voice in the global cryptocurrency movement.

So, mark your calendars, pack your bags, and get ready to be part of something special. Slovenia is calling, and it’s offering you a front-row seat to the future of Bitcoin.

The post THE FIRST SLOVENIAN BITCOIN CONFERENCE IN MARIBOR appeared first on Bitcoin Shop.

The opposing books, side by side

The Blocksize War by Jonathan Bier

The post A SHORT REBUTTAL OF A RECENT BITCOIN CRITIQUE appeared first on Bitcoin Shop.

Dejansko deflacijo, ki označuje postopno upadanje cen, povzroča kombinacija zanesljivega denarnega sredstva z omejeno ponudbo in posledični tehnološki napredek. Tudi tukaj kritiki pogosto opozarjajo, da postopno upadanje cen vodi v upadanje plač in posledično zmanjšuje družbeno blaginjo. Kar kritiki ne razumejo je, da cene upadajo samo s povečano proizvodnjo, ko podjetja postanejo toliko učinkovitejša, da lahko izdelke proizvajajo z mnogo nižjimi stroški v večjem obsegu, zaradi česar lahko ob enaki dobičkonosnosti znižajo njihove tržne cene. S časom močno naraste količina proizvedenega blaga, s čimer naraste tudi kupna moč zanesljivega denarja. Ker ima denar vse višjo kupno moč, lahko ljudje z njim kupijo čedalje večjo količino dobrin, hkrati pa so pripravljeni za svoje delo prejemati tudi nižjo nominalno plačo, saj realna vrednost denarja narašča.

Manj je več

Glavni problem, s katerim se zagovorniki zanesljivega denarja in deflacije soočamo, je vseprisotna nagnjenost ljudi k želji po brezkončni rasti. Brezkončni rasti znanja, kapitala, prihrankov, družbenega statusa, izkušenj in vsega drugega. V naši podzavesti je, da se želimo na vsak način izogniti pomanjkanju. Od malih nog rastemo tako na fiziološki kot psihološki ravni, v času starosti pa se ta trend obrne, saj nam upada tako višina kot inteligenčni količnik, rastejo pa le nos, ušesa in starost. Nagonsko povezujemo upadajoče stvari z nečem slabim, morda celo škodljivim, zaradi česar trpita tudi ideji o zanesljivem denarju in deflaciji. Prav na to primitivno noto igrajo zagovorniki inflatornih in plenilskih denarnih sistemov, kjer nominalna vrednost našega premoženja stalno narašča, v senci pa nenehno upada njegova kupna moč. Kadar družba uporablja zanesljiv denar, se vrednost našega premoženja, izražena v enotah denarja, s časom manjša, zaradi česar lahko mislimo, da postajamo revnejši, saj bi ob prodaji premoženja imeli manjšo vsoto denarja kot ob nakupu. To pa seveda ne drži, saj denarju narašča kupna moč, četudi se ta ne izrazi neposredno v večji količini enot denarja, ampak v padajoči ceni blaga. Da bi dodobra razumeli, kako deluje deflacija, moramo pogledati v svet vsakdanjega bitcoinerja.

Bitcoin in deflacija

Bitcoin zagotavlja varno hrambo našega premoženja. Njegova ponudba je strogo omejena, zaradi česar se naš delež celotne ponudbe nikoli ne spreminja, temveč ostaja enak. Ne glede na dogajanje v gospodarstvu to dejstvo ostaja nespremenjeno. Bitcoiner se zaveda, da si lasti del edine dobrine v zgodovini človeštva, katere ponudbo ni mogoče povečati. Zaveda se, da bo vrednost njegovega premoženja narasla z vsakim novoproizvedenim izdelkom na trgu, saj bo povečana ponudba tega izdelka nižala njegovo ceno. Vsak tehnološki napredek bo dodatno olajšal proizvodno tega izdelka in hkrati omogočil proizvodnjo novih izdelkov, katere bo bitcoiner lahko v prihodnosti kupil. Zaradi gospodarske rasti bo lahko vsako leto varčevanja bitcoina kupil večjo količino dobrin. S tem se bo raje odrekel cenenim izdelkom in počakal, da bo lahko kupil kakovostnejše. Proizvajalci bodo primorani povečati kakovost izdelkov in nižati njihovo ceno, saj bo bitcoinerja vse težje prepričati, da se odreče najbolj zaželeni obliki denarja v zameno za potrošno blago ali druge manj želene produkte. Mnogi bodo vpili, da se mora povečati ponudba bitcoina, saj ljudje ne želijo zapravljati. Bitcoiner se na tovrstne zahteve ne bo oziral, saj se bo zavedal, da želi kupiti le izdelke, ki so mu vredni več kot količina bitcoina, ki se ji mora odreči, ne pa tiste, ki ne nosijo zadostne kakovosti. Izdelkov ne bo kupoval iz nuje, ker si boljših ne bi mogel privoščiti, temveč iz želje po zadovoljevanju najpomembnejših potreb, manj pomembne pa lahko počakajo. Z varčevanjem bo slej ali prej lahko kupil hišo, vikend na morju, ali pa športni avtomobil. Potreba po najemanju oderuških posojil bo izzvenela z naraščajočo kupno močjo bitcoina, vrnila pa se mu bo osebna suverenost.

Anamneza

Takšen je torej pozabljeni svet deflacije, kjer denar s časom pridobiva na vrednosti, namesto da bi stalno povečevanje njegove ponudbe to vrednost zmanjševalo. V svetu zanesljivega denarja družbna postane preudarna in potrpežljivejša. Proizvajalci morajo v svoje izdelke vložiti več truda, da prepričajo varčevalce k zapravljanju. Ljudje namenijo kapital dolgoročnejšim naložbam, ki se bodo obrestovale bolj kot povprečna rast vrednosti njihovega premoženja, hranjena v denarnem sredstvu. V današnjem svetu, kjer inflacija sili ljudi k nespametnim naložbam, kapital postopoma izginja, ali pa se kopiči mnogo počasneje kot v svetu zanesljivega denarja. Kadar je obrestna mera nizka in posojila ugodna, ljudje najemajo velike vsote denarja in ga namenjajo obsežnim projektom. Ker pa je danes obrestna mera centralno načrtovana in umetno napihnjeni kredit povzroča poslovne cikle s tržnimi mehurčki, slej ko prej nastopi gospodarska kriza. Posledično centralne banke močno zaostrijo obrestno mero, s čimer posojilojemalcem naenkrat zmanjka sredstev za poplačilo glavnice z višjimi obrestmi, njihovi projekti pa so obsojeni na propad. V svetu zanesljivega, deflatornega denarja, tovrstni scenariji ne obstajajo, saj obrestno mero določa trg in ne centralni načrtovalec.

Zanesljivejši je denar, manj negotova je prihodnost in stabilnejše je gospodarstvo. Zaradi lažje predvidljivosti prihodnosti so ljudje bolj pripravljeni denar posojati, s čimer se veča ponudba posojil. Obrestna mera predstavlja tržno ceno posojil, zato mora ob njihovi povečani ponudbi pasti in posledično posojila postanejo ugodnejša. Obsežni projekti postanejo izvedljivi in posledično prinesejo nov val blaginje širši družbi, saj naložbe v dolgoročne proizvodne procese ustvarijo povsem nove izdelke višje kakovosti, ali pa močno povečajo učinkovitost proizvodnje že znanih izdelkov. Deflacija je ključ do gradnje mogočnih katedral, spomenikov, tehnološkega napredka in splošne blaginje človeške civilizacije. Njen največji razcvet se je pokazal tekom devetnajstega stoletja, ko je zlati standard omogočil stoletni mir in razcvet svetovne trgovine, znanja in napredka. Z iznajdbo bitcoina kot najzanesljivejše oblike denarja v zgodovini pa smo lahko priča vstopu v povsem novo obdobje človeške civilizacije, obdobje v katerem denarna inflacija ni mogoča, prisilna kraja ni rentabilna, produktivnost pa postane edini kriterij uspeha.

Klemen Končan Verstovšek

The post IV. KAJ JE DEFLACIJA appeared first on Bitcoin Shop.

Špekulirati ali varčevati, to je zdaj vprašanje

Ustrezna zaščita pred inflacijo pomeni tudi zaščito pred tveganjem, ki ga predstavljajo špekulativne naložbe, saj nam 50% rast premoženja ne pomaga v primeru, da se naslednje leto naša naložba sesuje in izgubimo vse, kar smo v njo vložili. Nihče ne ve, kako dolgo bodo podjetja imela pozitivne bilance, ali pa kdaj bo potres uničil naše naložbene nepremičnine. Še huje – nihče ne ve, kdaj bo naš kripto favorit doživel enako usodo, kot njegovi predhodniki. Produkt našega dela moramo hraniti v nečem, kar nam omogoča lahkoten spanec in zahteva minimalno nego. Nečem, česar nihče ne more razvrednotiti z večanjem ponudbe ali zaseči s silo. Nečem, kar ni odvisno od posameznikov, ki imajo nad tem nadzor ali nečem, kar je odvisno od tržnih nihanj. Zlato? Odpade. Letna rast ponudbe je previsoka, da bi vrednost prehitevala inflacijo. Nepremičnine? Odpade. Zunanji vplivi, previsoke cene, vzdrževanje, obdavčitev, težavnost prodaje. Delnice? Odpadejo. Podjetja lahko v vsakem trenutku storijo usodno napako ali izgubijo tekmovalnost.

Vse poti vodijo k denarju. Denar je vir človeške civilizacije, čigar namen je en sam – ohranjanje vrednosti skozi tri dimenzije: čas, prostor in velikostne razrede. Kadar družba uporablja vrsto denarja, ki ustrezno služi vsem trem dimenzijam, ni potrebe po iskanju neštetih sredstev, s katerimi bomo zaščitili našo kupno moč. Kadar pa se nahajamo v svetu, kjer je denar pokvarjen in v lasti izbranih elit, moramo na vsak način poiskati obliko denarja, ki je na to odporna. Ali jo v enaindvajsetem stoletju poznamo? Da, Bitcoin. Prepričajte se sami, literature je dovolj.

Klemen Končan Verstovšek

The post III. KAKO SE ZAŠČITITI PRED INFLACIJO? appeared first on Bitcoin Shop.

Kdo določa vrsto dobrin, katere merimo znotraj naše košarice? Če vanjo vstavimo jogurt, ali moramo potem meriti ceno najcenejšemu jogurtu, ki ga je najlažje masovno proizvesti, ali najkakovostnejšemu, katerega prideluje lokalna kmetija? Ali v košarici vsako leto ohranjamo enake izdelke, ali jo moramo stalno posodabljati, glede na gospodarski napredek? Je to potem enaka metrika kot prejšnje leto, čeprav so v njej letos popolnoma druge dobrine? Moramo iz košarice izključiti izdelke, katerim cena raste izjemno hitro? Ali s tem ne zavajamo ljudi, saj so ti izdelki ponavadi najbolj zaželeni in ključnega pomena za naše preživetje? Takšnih in drugačnih vprašanj, ki se iskrenim ekonomistom porajajo ob proučevanju metrike ICŽP (indeks cen življenjskih potrebščin ali po domače košarica dobrin), je nešteto. Dejstvo je, da je ta umetna metrika popolnoma zavajujoča in niti slučajno ne odraža dejanskega stanja na trgu.

Inflacija je vektor

Vsak posameznik ima svojo stopnjo inflacije, ki je odvisna od njegovih potreb. Tisti, ki si želimo privoščiti kakovostno nepremičnino na priljubljeni lokaciji in voziti luksuzen avto, imamo mnogo višjo stopnjo inflacije od tistih, ki se sprijaznijo z bivanjem v kleti svojih staršev in vožnji njihovega avtomobila, kadar je na voljo. Inflacijo je potrebno meriti z mnogo kompleksnejšo matematiko kot linearnimi enačbami, saj gre za vektor vseh potreb posameznikov znotraj gospodarstva, njihove potrebe pa se na dnevni bazi spreminjajo. Takšna matematika ne obstaja, saj je stopnja inflacije odvisna od človeškega vedenja, za katerim stoji svobodna volja. Svobodne volje ne moremo izraziti s pomočjo matematičnih enačb, saj potem ne gre več za svobodno voljo, temveč deterministično vedenje.

Kako meriti stopnjo inflacije, da bo ta pravilno odražala posledice povečevanja denarne ponudbe? Najlažji način za ocenjevanje posledic novo ustvarjenega denarja je sledenje stopnji rasti denarne ponudbe, ki je izražena v metrikah M0, M1 in M2. M2 je najustreznejša, saj zajema najširši obseg denarne ponudbe in vključuje primarni denar, gotovino, vloge na vpogled in vezane vloge. Povprečna letna rast denarne ponudbe je število, s katerim se mora naša kupna moč boriti, da ohranjamo vrednost premoženja. V zahodnem svetu je to število nekje približno 8%/leto za zadnjih 50 let. Mimogrede – povprečna rast vrednosti zlata v enakem obdobju je zgolj 5%/leto.

To pomeni, da moramo za ohranjanje kupne moči vsako leto delati 8% več, ali pa najti način, da bo vrednost našega premoženja naraščala za vsaj 8%. Če nam tega ne omogoča niti zlato, kaj bi nam potem to sploh lahko omogočalo? Najpogostejši odgovor trga so nepremičnine, posest, delniški skladi ali umetnine. Problem tovrstnih naložb je riziko, ki ga nosijo v primerjavi s hranjenjem denarja na bančnem računu ali gotovine pod žimnico. V resnici ni nobena od teh naložb varna, saj so nepremičnine obdavčene in zahtevajo vzdrževanje; delniški skladi le delno sledijo stopnji inflacije in so močno prizadeti v času kriz; umetnine pa so izjemno drage.

Klemen Končan Verstovšek

The post II. KAKO MERIMO INFLACIJO? appeared first on Bitcoin Shop.

Kaj je inflacija?

Kaj dobimo, ko v receptu za gospodarsko katastrofo zmešamo sledeče sestavine: centralno načrtovane obrestne mere, regulacijo trgov, odkupovanje državnega dolga preko umetno ustvarjenega denarja in določevanje minimalne stopnje bančnih rezerv? Kaos. Ta kaos ima več posledic.

Centralno določanje obrestnih mer umetno vpliva na obseg denarne ponudbe. Ko centralna banka zniža obrestne mere, postanejo posojila dostopnejša, saj je skupna količina stroškov poplačila kredita nižja kot pri višjih obrestnih merah. To spodbudi ljudi k zadolževanju, banke pa k širjenju obsega posojil. Ko temu primešamo še centralno določevanje minimalne stopnje bančnih rezerv, recimo v razmerju 1:10 (za vsak dolar rezerv lahko banke ustvarijo 10 dolarjev vrednosti posojil), dobimo umetno povečano ponudbo denarja.

Tudi države se rade zadolžujejo. Recimo, da želijo ZDA izdati obveznice v višini milijarde dolarjev. Te obveznice lahko odkupi ameriška centralna banka, ki umetno ustvari milijardo dolarjev, kupi obveznice in čaka, da jih država poplača z obrestmi. Na ta dva načina se umetno povečuje ponudba denarja v gospodarstvu. Vendar to še ni konec naše priprave gospodarske katastrofe, dodati moramo še tržno regulacijo.

Problemi, ki jih povzroča inflacija

Vsakršno vmešavanje v gospodarsko dejavnost ima svoje posledice: določanje minimalne plače ustvarja brezposelnost in umetno dviguje ceno delovne sile na trgu; socialna pomoč spodbuja ljudi k lagodju in izkoriščanju državnega aparata namesto proizvodnji; carinske dajatve zagotavljajo privilegiran položaj lokalnim podjetjem kljub njihovi nižji učinkovitosti; visoki davki podjetjem uničujejo zmožnost širitve obsega poslovanja, hkrati pa uničujejo njihove marže. Ko vse te sestavine zmešamo, dobimo ekonomsko katastrofo. Večja ponudba denarja pomeni, da bomo za enako število dobrin morali odšteti več enot denarja, saj je denar zdaj vreden manj. To se na trgu odraža v rasti cen. Hkrati regulacija niža produktivnost podjetij, s čimer se manjša ponudba izdelkov ali pa pada njihova kakovost. To se prav tako odraža v rasti cen. Vsi ti dejavniki skupaj ustvarijo pojav, ki ga imenujemo inflacija.

Najzanimivejši del inflacije je sprenevedanje državnih ekonomistov, statistikov in profesorjev ekonomije, ki nikakor ne morejo odkriti razloga za čudežno rast cen in jo opisujejo kot prirojeno lastnost vsakega gospodarstva. Seveda je inflacijo težko pojasniti, če smo pripravljeni iskati vzrok povsod razen pred našim lastnim pragom. Oblast je namreč glavni (in skoraj edini) povzročitelj inflacije na trgu.

Inflacijo je moč razdeliti na dve glavni obliki. Imenujemo ju inflacija denarja in inflacija cen. Prvo povzroča zgolj umetno večanje denarne ponudbe skozi monetarno politiko oblasti. Drugo vrsto inflacije pa povzroča vsakršen šok v gospodarstvu, bodisi regulatorni (minimalne plače, omejevanje proizvodnje in cen, itd.), monetarni (večanje denarne ponudbe), ponudbeni (naravne katastrofe, propad večjih podjetij) ali pa povpraševalni (npr. rast cene zlata v času gospodarskih kriz). Potrebno je omeniti, da inflacija denarja prizadene vsa področja gospodarstva v veliki meri, medtem ko inflacija cen lahko prizadane samo določene produkte ali dele gospodarstva in ne nujno vsa področja. Največji problem je torej inflacija denarja, splošna inflacija cen pa je večinoma le njena posledica.

Je inflacija vzrok ali posledica?

Inflacijo je mogoče razložiti na nešteto načinov, bistvo pa lahko zajamemo s preprosto vzročno zvezo: oblast poveča ponudbo denarja, kar privede do rasti tržnih cen dobrin, ki se morajo prilagoditi novi količini denarja v gospodarstvu. Povprečna plača vedno zaostaja za splošno stopnjo inflacije. Temu je tako, ker se najprej dvigne cena proizvodnih dobrin, s katerimi podjetja proizvajajo končne izdelke, šele nato pa morajo prodajalci dvigniti ceno tudi ostalim produktom. Povprečna plača ljudi nižjega sloja se prilagodi šele takrat, ko delavci občutijo rast cen na trgu in zahtevajo višje plače. Kadar povprečna plača zaostaja za stopnjo inflacije najbolj zaželenih dobrin, to pomeni, da se povprečnemu človeku niža življenjski standard, saj si lahko privošči manjšo količino želenih dobrin, sredstev ali storitev. Problem inflacije je ta, da je edino, kar dosežemo z večanjem ponudbe denarja prerazporeditev kupne moči od prihrankov malega človeka v roke najbogatejših, ki premoženje hranijo v najbolj zaželenih sredstvih, kot so nepremičnine, obveznice, umetnine, zlato, delnice velikih podjetij in borzni skladi.

Da povzamemo: večja količina denarja ne pomeni večje količine kapitala. Z večjo količino denarja ne moremo nahraniti večjega števila ust ali proizvesti večje količine dobrin. Denar sam po sebi ne služi ničemur. Je zgolj medij, ki nam omogoča pridobitev želenih dobrin. Denar ima vlogo samo v primeru, da obstajajo ljudje, ki proizvajajo izdelke. Ob njihovi odsotnosti denar izgubi svoj pomen, civilizacija pa tone v krvoločni primitivizem. Številni sodobni ekonomisti keynesijanske struje zatrjujejo, da mora ponudba denarja postopoma rasti, saj to ljudi spodbuja k potrošnji. Napaka. Ljudje imamo neomejeno število potreb, katere želimo zadovoljiti v najkrajšem možnem času. Ne potrebujemo nikogar, da nas spodbuja k zadovoljevanju naših potreb, saj si vsi želimo biti siti, varni, srečni in zdravi. Naš čas na Zemlji je omejen, zaradi česar nam je vsem v interesu zadovoljiti čim večje število naših želja, ne da bi nam za to moral nekdo stalno krasti kupno moč prihrankov, saj drugače ne bi imeli želje po zapravljanju denarja.

Večanje denarne ponudbe prerazporeja kupno moč posameznikov in povzroča gospodarski kaos, saj je ekonomska računica ob stalno rastočih cenah dobrin izjemno zahtevna in nepredvidljiva. V času zlatega standarda, katerega ponudba se je večala po predvidljivi stopnji dveh odstotkov letno, je bila ekonomska računica mnogo lažja, saj je ob konstantni gospodarski rasti cenovni indeks ostal praktično nespremenjen skozi celotno devetnajsto stoletje. Danes je to povsem drugače, saj cene produktov kljub povečani proizvodnji in naraščajoči gospodarski produktivnosti nenehno rastejo, namesto da bi padale. To nas pripelje do merjenja stopnje inflacije in pogostih napak, ki jih pri tem počnemo.

Klemen Končan Verstovšek

The post I. KAJ JE INFLACIJA? appeared first on Bitcoin Shop.

Roman Atlas Shrugged je magnum opus utemejiteljice objektivizma, rusko-ameriške novelistke Alice O’Connor, bolj znane pod psevdonimom Ayn Rand. V romanu pisateljica slikovito opiše problematiko kolektivizma, tj. povzdigovanja kolektivnega duha nad posameznikovo svobodo in suverenost. Kljub temu, da je bila napisana v sredini 20. stoletja, je zgodba danes aktualnejša kot kadarkoli prej. Problemi, ki jih opisuje, danes postajajo vse bolj realni, soočanje z njimi pa klic dolžnosti vsakega svobodoljuba.

Glavne literarne osebe v zgodbi poosebljajo duh ameriškega industrializma in kapitalističnega gospodarstva, katerega vir je denar. Francisco d’Anconia je najbogatejši človek svojega časa in hkrati izjemen intelektualec, katerega ideje odmevajo skozi vse družbene sloje. Ker je na vzponu plenilska ideologija, ki se skriva pod krinko družbene pravice, se Francisco odloči z njo spopasti na premeten način. Zaveda se pomembnosti zanesljivega denarja za razcvet in učinkovito delovanje družbe ter posledic, ki jih prinaša rušenje tega temelja gospodarstva. Svoja opažanja izrazi na poroki Jamesa Taggarta, s katerim se poznata od otroštva. James je postal žrtev progresivizma in zagovornik socialističnih idealov, s katerimi se spopada njihova družba. Ko nek udeleženec poroke prezirajoče izrazi svoji sogovorki, da naj se ne obremenjuje s Franciscovim mišljenjem, saj je denar vir vsega zla, on pa njegova žrtev, Francisco to opazko prestreže in na njo odgovori s srboritim monologom.

Franciscov monolog je eden izmed najslikovitejših opisov denarja in njegovega pomena za človeško civilizacijo, ki hkrati pomete z vsemi kritikami ljudi, ki so denar prejeli nečastno in sovražijo njegov obstoj. Spodaj si lahko preberete prevedeni monolog Francisca d’Anconije, znan kot Francisco d’Anconijev govor o denarju, katerega je prevedel Klemen K. Verstovšek. Monolog je izsek iz knjige Atlas Shrugged in vsakršen citat mora biti ustrezno naveden z navajanjem izvirnega dela.

Razpravo o delih Ayn Rand lahko zasledite na strani Atlas Society. Častni gost njihove tradicionalne gala prireditve v letu 2022 je bil tudi sam Michael Saylor, njegov govor pa je po pomembnosti primerljiv s Franciscovim.

Saylorjev nagovor si lahko ogledate v spodnjem videoposnetku

Francisco d’Anconijev govor o denarju

Rearden je izven skupine slišal Bertrama Scudderja reči dekletu, ki je izreklo neko opazko, “Ne pusti se vznemiriti. Saj veš, da je denar vir vsega zla – in on je tipični produkt denarja.”

Rearden ni verjel, da bi Francisco to lahko slišal, nato pa je opazil, kako se Francisco obrača k njima z izredno vljudnim nasmeškom.

“Torej menite, da je denar vir vsega zla?” Je rekel Francisco d’Anconia. ”Ste se kdaj vprašali, kaj je vir denarja? Denar je sredstvo izmenjave, katero ne more obstajati brez proizvedenih dobrin in ljudi, ki bi jih proizvedli.

Denar je fizična oblika principa, da ljudje, ki želijo sodelovati med seboj, morajo sodelovati s trgovanjem in nuditi vrednost v zameno za vrednost. Denar ni orodje izkoriščevalcev, ki vaš proizvod zasegajo s pomočjo solz, ali plenilcev, ki vam ga vzamejo na silo. Denar je mogoč zgolj s pomočjo ljudi, ki proizvajajo. Ali to štejete za zlo?

Kadar prejmete denar za plačilo vašega truda, to storite samo v prepričanju, da ga boste lahko izmenjali za proizvod truda drugih. Denarju ne dajejo vrednosti izkoriščevalci in plenilci. Ne ocean, poln solz, niti vse puške na svetu ne morejo spremeniti tistih kosov papirja v vaši denarnici v kruh, ki ga jutri potrebujete za preživetje. Tisti kosi papirja, ki bi morali biti zlato, so simbol časti – vaša terjatev do energije ljudi, ki proizvajajo. Vaša denarnica je odraz upanja, da nekje na svetu okoli vas obstajajo ljudje, ki ne bodo zatajili nad tistim moralnim principom, ki je vir denarja. Ali to štejete za zlo?

Ste se kdaj ozrli na vir proizvodnje? Oglejte si električni generator in si drznite reči, da ga je ustvaril mišični napor nemislečih surovežev. Poskusite vzgojiti seme žita brez znanja, ki so vam ga zapustili ljudje, kateri so to morali odkriti prvi. Poskusite pridobiti hrano samo s pomočjo fizičnih gibov – hitro boste ugotovili, da je človeški um vir vseh proizvedenih dobrin in vsega bogastva, ki je kadarkoli obstajalo na Zemlji.

Ampak vi menite, da je denar ustvarjen s strani močnih na račun šibkih? Katero moč imate v mislih? To ni moč pušk ali mišic. Bogastvo je proizvod človeške miselne kapacitete. Je potem denar ustvarjen s strani tistega, ki izumi motor na račun tistega, ki ga ni izumil? Je denar ustvarjen s strani inteligentnih na račun bedakov? S strani sposobnih na račun nesposobnih? S strani ambicioznih na račun lenuhov? Denar je ustvarjen – preden je lahko zaplenjen ali izkoriščen – ustvarjen skozi napor vsakega iskrenega človeka, vsakega po njegovih najboljših močeh. Iskreni mož je tisti, ki se zaveda, da ne more zapraviti več kot je proizvedel.

Trgovati s pomočjo denarja je kodeks dobronamernih ljudi. Denar sloni na aksiomu, da si vsak človek lasti svoj um in trud. Denar ne omogoča nikakršne moči, da pripiše vrednost vašemu trudu, razen prostovoljne odločitve človeka, ki je v zameno pripravljen ponuditi lasten trud. Denar vam omogoča, da v zameno za vaše dobrine in delo pridobite tisto, kar je vredno ljudem, ki to od vas kupijo, in nič več. Denar vam ne omogoča nikakršnih kupčij razen tistih, ki so v skupno dobro neprisilne presoje trgovcev. Denar od vas zahteva prepoznanje dejstva, da morajo ljudje delati za lastno dobro in ne v njihovo škodo, za njihov dobiček in ne za njihovo izgubo – prepoznanje, da niso tovorne živali, rojene za prenašanje teže vaše bede – da jim morate ponuditi vrednote in ne rane – da skupna vez ljudi ni izmenjava trpljenja, temveč izmenjava dobrin. Denar od vas zahteva, da ne prodate vaše nagnjenosti k človeški nespametnosti, temveč talent njihovemu razumu; od vas zahteva, da ne kupite najbolj cenenega kar ponujajo, temveč najboljše, kar vam denar lahko ponudi. Ko se ljudje preživljajo s trgovanjem – z razumom in ne silo, kot njihovim končnim razsodnikom – je tisti, ki zmaga, najboljši prozivod, najboljša izvedba, človek z najboljšo presojo in največjimi sposobnostmi – in nivo človeške produktivnosti je nivo njegove nagrade. To je kodeks obstoja, katerega orodje in simbol je denar. Ali to štejete za zlo?

Ampak denar je zgolj orodje. Popeljal vas bo kamorkoli želite, ampak vas ne bo zamenjal kot voznika. Dal vam bo sredstva za zadovoljitev vaših želja, ampak vam ne bo ponudil želja. Denar je nadloga ljudem, ki poskušajo obrniti zakon vzročnosti – ljudem, ki želijo zamenjati um z zaseganjem njegovih proizvodov.

Denar ne bo kupil sreče človeku, ki nima predstave o tem, kaj si želi: denar mu ne bo dal kodeksa vrednot, če se je izognil znanju o tem, kako vrednotiti, in ne bo mu ponudil smisla, če se je izognil odločitvi o tem, kaj iskati. Denar ne bo kupil pameti bedaku, niti občudovanja strahopetnežu, ali spoštovanja nesposobnežu. Človek, ki poskuša kupiti možgane močnejših, da bi mu služili, in s svojim denarjem zamenjati lastno presojo, na koncu postane žrtev šibkejših. Pametni ga zapustijo, goljufi in prevaranti pa ga obkolijo, privlačeni z zakonom, katerega ni odkril: da noben človek ne more biti manjši od svojega denarja. Je to razlog, da ga imate za zlo?

Samo človek, ki ga ne potrebuje, je pripravljen podedovati bogastvo – človek, ki bi ustvaril lastno premoženje, ne glede na to, kje je začel. Če je dedič enakovreden svojemu denarju, mu služi; če ni, ga uniči. Ampak vi to prezrete in kričite, da ga je denar pokvaril. Ga je res? Ali je on pokvaril svoj denar? Ne zavidajte ničvrednemu dediču; njegovo bogastvo ni vaše in vi z njem ne bi ravnali nič bolje. Ne mislite, da bi moralo biti porazdeljeno med vas; obremeniti svet s petdesetimi zajedalci namesto enim ne bo povrnilo izgubljene vrline, ki je bilo to premoženje. Denar je živa moč, ki odmre brez svojih korenin. Denar ne bo služil umu, ki mu ne ustreza. Je to razlog, da ga imate za zlo?

Denar je vaše sredstvo za preživetje. Sodba, ki jo razsojate izvoru vašega zaslužka je sodba, ki jo razsojate vašemu življenju. Če je izvor pokvarjen, ste prekleli vaš lasten obstoj. Ste pridobili denar z goljufanjem? Z zadovoljevanjem človeških pregreh ali človekove nespametnosti? S strežbo bedakom, v upanju da boste pridobili več, kot si vaše sposobnosti zaslužijo? Z nižanjem vaših standardov? S početjem tistega, kar prezirate, za kupce, katere zaničujete? Če tako, potem vam vaš denar ne bo dal niti trenutka ali centa vrednosti užitka. Potem bodo vse stvari, katere kupite, postale ne vaš izkaz spoštovanja, temveč očitek; ne dosežek, temveč opomnik sramote. Potem boste kričali, da je denar zlo. Zlo, ker ne bo nadomeščal vašega samospoštovanja? Zlo, ker vam ne bo dopuščal uživanja lastne izprijenosti? Je to vir vašega sovraštva do denarja?

Denar bo vedno ostal posledica in zavračal vašo zamenjavo kot vzrok. Denar je produkt vrline, ampak vam ne bo dal vrline niti vas oprostil vaših grehov. Denar vam ne bo dal nezasluženega, ne v snovi in ne v duhu. Je to vir vašega sovraštva do denarja?

Ali ste v resnici rekli, da je ljubezen do denarja vir vsega zla? Ljubiti nekaj je poznati in ljubiti naravo te stvari. Ljubiti denar je poznati in ljubiti dejstvo, da je denar kreacija vaše najboljše moči, in ključ do trgovanja vašega truda za trud najboljših moči v ljudeh. Najglasnejši v razglašanju njegovega sovraštva nad denarjem je človek, ki bi svojo dušo prodal za pet centov – in on ima dober razlog za sovraštvo. Ljubitelji denarja so pripravljeni zanj delati. Oni vedo, da so ga sposobni zaslužiti.

Naj vam podam namig o človeškem karakterju: človek, ki preklinja denar, ga je prejel nečastno; človek, ki ga spoštuje, ga je zaslužil.

Bežite za svoje življenje od kateregakoli človeka, ki vam pravi, da je denar zlo. Ta stavek je gobavčev zvon bližajočega se plenilca. Tako dolgo kot ljudje živijo skupaj na Zemlji in potrebujejo sredstva za trgovanje drug z drugim – je njihova edina alternativa, če opustijo denar, ustje puške.

Ampak denar od vas zahteva najvišje vrline, če ga želite ustvariti ali obdržati. Ljudje, ki nimajo poguma, ponosa ali samozavesti, ljudje, katerim moralni občutek ne pripisuje pravice do njihovega denarja in ga niso pripravljeni braniti kot branijo lastno življenje, ljudje, ki se opravičujejo za njihovo bogastvo – ne bodo dolgo ostali bogati. Oni so naravna vaba za roje plenilcev, ki se stoletja zadržujejo pod skalami in se priprazijo izpod njih ob prvi vonjavi človeka, ki moleduje za odpuščanje svoje krivde zaradi lastenja bogastva. Urno ga bodo odrešili te krivde – in njegovega življenja, kot si to tudi zasluži.

Potem boste opazili vzpon ljudi dvojnih standardov – ljudi, ki živijo s pomočjo sile, vendar se zanašajo na tiste, ki živijo s trgovanjem za ustvarjanje vrednosti njihovega zaplenjenega denarja – ljudi, ki so stoparji vrline. V moralni družbi so to kriminalci in zakonski predpisi so napisani, da vas zaščitijo pred njimi. Ampak ko družba uveljavi kriminalce s pravico in plenilce z zakonom – ljudi, ki uporabljajo prisilo za zaseganje bogastva razoroženih žrtev – potem denar postane maščevalec svojega stvarnika. Tovrstni plenilci verjamejo, da je varno ropati nemočne ljudi, ko so enkrat sprejeli zakone za njihovo razorožitev. Ampak njihov plen postane magnet za ostale plenilce, ki ga zasežejo od njih kot so ga zasegli oni. Potem se dirka nadaljuje, ne od najsposobnejših v proizvodnji, ampak tistih, ki so najbolj neusmiljeno kruti. Ko sila postane standard, morilec prevlada nad žeparjem. In potem tista družba izgine med razvalinami in pokolom.

Želite vedeti, kdaj bo prišel ta dan? Glejte denar. Denar je barometer družbene vrline. Ko opazite, da je trgovine konec, ne soglasno, temveč s prisilo – ko opazite, da morate za proizvodnjo pridobiti dovoljenje od ljudi, ki ne proizvajajo ničesar – ko opazite, da denar teče k tistim ki trgujejo, ne z dobrinami, ampak uslugami – ko opazite, da ljudje bogatijo s podkupovanjem in vplivom namesto z delom in vas zakoni ne ščitijo pred njimi, temveč ščitijo njih pred vami – ko opazite, da se korupcija nagrajuje in iskrenost postaja lastno žrtvovanje – potem lahko veste, da je vaša družba pogubljena. Denar je tako častno sredstvo, da ne tekmuje s puškami in ne sodeluje s krutostjo. Državi ne bo dopustil preživetja kot pol-lastnina in pol-vojni plen.

Kadarkoli se med ljudmi pojavijo uničevalci, ti pričnejo z uničevanjem denarja, saj je denar človekova zaščita in temelj moralnega obstoja. Uničevalci zasežejo zlato in njegovim lastnikom zapustijo ponarejen kup papirja. To ubije vse objektivne standarde in pripelje ljudi pod poljubno moč poljubnega določevalca vrednot. Zlato je bilo objektivna vrednota, enakovredna proizvedenemu bogastvu. Papir je hipoteka nad bogastvom, ki ne obstaja, podprt s puško, ki je naperjena v tiste, od katerih se pričakuje, da ga bodo proizvedli. Papir je ček, napisan s strani plenilcev na tuj račun: na račun vrline njegovih žrtev. Čakajte na dan, ko bo zavrnjen, z označbo ‘Račun je presegel limit’.

Ko ste sprejeli zlo kot sredstvo za preživetje, ne pričakujte od ljudi, da bodo ostali dobri. Ne pričakujte, da bodo ostali moralni in izgubili svoja življenja z namenom, da postanejo krma nemoralnih. Ne pričakujte, da bodo proizvajali, ko je proizvodnja kaznovana in plenjenje nagrajeno. Ne sprašujte, ‘Kdo uničuje svet?’ Vi ga uničujete.

Nahajate se v središču največjih dosežkov najbolj produktivne civilizacije in se sprašujete zakaj se ruši okoli vas, medtem ko preklinjate njegovo življenjsko kri – denar. Na denar gledate, kot so nanj gledali suroveži pred vami in se sprašujete, zakaj se džungla širi nazaj k obrobju vaših mest. Skozi človeško zgodovino je bil denar vedno zasežen s strani raznoraznih plenilcev, katerih imena so se spremenila ampak metoda je ostala enaka: zaseči bogastvo na silo in ohraniti proizvajalce vezane, ponižane, očrnjene, prikrajšane časti. Tista fraza o zlu denarja, katero tako radi izustite s brezglavim licemerstvom, izvira iz časa, ko je bilo bogastvo proizvedeno z delom sužnjev – sužnjev, ki so ponavljali gibe, katere je nekoč odkril nek um in jih stoletja ni izboljšal. Tako dolgo, kot je bila proizvodnja dosežena s prisilo in bogastvo z zavojevanjem, je bilo malo prostora za zavojevanje. Kljub temu so skozi vsa stoletja stagnacije in lakote ljudje poveličevali plenilce kot aristokrate meča, aristokrate rojstva, aristokrate biroja, in prezirali proizvajalce kot sužnje, kot trgovce, kot poslovodje – kot industrialce.

V čast človeštva je obstajala, prvič in edinkrat v zgodovini, država denarja – in nimam višjega, spoštljivejšega tributa za Ameriko kot za ta dosežek: država razuma, pravice, svobode, proizvodnje, dosežkov. Prvikrat je bil človeški um in denar osvobojen in ni bilo zaseženega premoženja, temveč zgolj zasluženo premoženje, in namesto mečevalcev in sužnjev se je pojavil ustvarjalec bogastva, najboljši delavec, najvišji tip človeka – samo zaslužen človek – ameriški industrialec.

Če me vprašate naj vam naštejem najponosnejšo lastnost Američanov, bi izbral – ker zajema vse druge – dejstvo, da so bili oni tisti, ki so skovali frazo ‘narediti denar’. Noben drugi jezik ali država ni kadarkoli uporabila te besede; ljudje so od zmeraj gledali na bogastvo kot nepremično količino – ki ga lahko zasežejo, za njega prosjačijo, ga podedujejo, delijo, plenijo ali pridobijo kot uslugo. Američani so bili prvi, ki so razumeli, da je bogastvo potrebno ustvariti. Besedi ‘narediti denar’ zajemata vir človeške moralnosti.

A vendar so bili zaradi teh besed Američani zaničevani s strani gnilih kultur s plenilčevih kontinentov. Sedaj vas je plenilčev kredo pripeljal do tega, da vaš najponosnejši dosežek tretirate kot sramotilno znamenje, vaš uspeh kot krivdo, vaše najboljše ljudi, industrialce, kot barabe, in vaše veličastne tovarne kot produkt in lastnino mišičnega napora, napora bičanih sužnjev, kot egipčanske piramide. Gniloba, ki zatrjuje, da ne vidi razlike med močjo dolarja in močjo biča, se mora naučiti razlikovanja na lastni koži – kot tudi verjamem, da se bo.

Dokler ne odkrijete, da je denar vir vsega dobrega, prosite za lastno uničenje. Ko denar preneha biti orodje, s katerim ljudje medsebojno poslujejo, potem ljudje postanejo orodje ljudi. Kri, bičanje in puške – ali dolarji. Sami se odločite – druge možnosti ni – in vaš čas se izteka.”

Francisco d’Anconia, Atlas Shrugged

Franciscovemu monologu lahko prisluhnete tudi v angleščini, saj ga je na svojem YouTube kanalu prebral in animiral Robert Breedlove, bitcoiner in gostitelj podkasta What is Money Show.

Zakaj je obdavčitev Bitcoina v Sloveniji protizakonita?

Nedavno predlagani Zakon o davku na dobiček iz odsvojitve kripto sredstev (ZDDOKS) s strani slovenske...

28
Avg

KAKO PRENESTI BITCOIN NA STROJNO DENARNICO?

Kako prenesti sredstva iz menjalnice na strojno denarnico? Ko smo uspešno opravili nakup bitcoina nam...

09
Dec

The post ATLAS SHRUGGED – Govor o denarju appeared first on Bitcoin Shop.