Zakaj je obdavčitev Bitcoina v Sloveniji protizakonita?

Iniciativo, ki jo sestavljata Bitcoin društvo Slovenije in Blockchain Alliance Europe, so podprli tudi AmCham Slovenia in Klub slovenskih podjetnikov (SBC). Peticija proti obdavčitvi kripto sredstev je zbrala več kot 2.600 podpisov. Naša iniciativa nadaljuje s prizadevanji za dosego ustrezne zakonodaje na področju kripto sredstev, ki bo upoštevala raznoliko naravo ekosistema in povzročala čim manj administrativnih bremen ter varnostnih tveganj za vlagatelje v bitcoin in druga kripto sredstva.

Povzetek dosedanjih pripomb na ZDDOKS si lahko ogledate v spodnji infografiki:

Nedavno predlagani Zakon o davku na dobiček iz odsvojitve kripto sredstev (ZDDOKS) s strani slovenske vlade, ki uvaja obdavčitev bitcoina, postavlja pod vprašaj smiselnost in ustavnost takšnega zakona. Ključni argumenti kažejo, da bi obdavčitev bitcoina lahko bila diskriminatorna, saj ne upošteva ključnih razlik med bitcoinom in drugimi kripto sredstvi ter ga obravnava drugače kot zlato ali tuje valute.

Bitcoin ni klasično kripto sredstvo – je digitalna valuta

Morda se na prvi pogled zdi, da so vsa kripto sredstva enaka, a med bitcoinom in drugimi kripto sredstvi so bistvene razlike. Bitcoin je popolnoma decentralizirana digitalna valuta brez izdajatelja. Njegova primarna funkcija je plačilno sredstvo, medtem ko so kripto sredstva pogosto zasnovana kot platforme za pametne pogodbe ali druge tehnološke funkcionalnosti veriženja blokov.

To izhaja že iz razlik med naslovi belih knjig posameznih kripto sredstev. Naslov bele knjige o bitcoinu se glasi: »Bitcoin: elektronski gotovinski sistem enakovrednih partnerjev«, medtem ko naslov bele knjige o ethereumu glasi: »Platforma pametnih pogodb in decentraliziranih aplikacij naslednje generacije«. Primarna funkcija kripto sredstev torej ni enotna, temveč znotraj ekosistema obstajajo bistvene razlike, kar utemeljuje različno davčno obravnavo, v kolikor bi ta bila potrebna.

Kripto sredstva, ki ponujajo nemonetarno uporabnost, kot so npr. pametne pogodbe ali decentralizirane aplikacije, imajo pretežno industrijsko funkcijo, medtem ko kripto sredstva, katerih primarna funkcija so plačila, opravljajo monetarno funkcijo. Zato je napačno bitcoin obravnavati kot finančni instrument ali kapitalsko sredstvo. Z vidika DDV je bitcoin že enakovreden fiat valutam, kar potrjuje tudi sodna praksa. Podobno so tudi dobički iz tečajnih razlik, ki se pojavijo pri trgovanju s tujimi valutami, v Sloveniji neobdavčeni. Logično bi bilo, da enako velja tudi za bitcoin, če ga že obravnavamo kot plačilno sredstvo, čemur pritrjuje tudi sodišče EU v primeru Skatteverket v. Hedqvist iz leta 2015.

Edino zakonito plačilno sredstvo znotraj evroobmočja je valuta evro. Vse ostale valute, bodisi državne ali zasebne, niso zakonita plačilna sredstva, saj z njimi ni možno plačati davkov, niti jih prodajalci niso primorani sprejeti kot plačilo v izmenjavi. Vsa devizna sredstva, plemenite kovine in bitcoini, so torej zgolj plačilna sredstva, vendar niso zakonsko priznana. Bistvenih razlik med temi sredstvi na območju evra ni, saj je stvar pogodbenih strank, ali bodo za plačilo sprejela tujo valuto, ali ne. Pri tem je za potrebe poročanja in obdavčitve potrebno zaznamovati vrednost transakcije v lokalnem zakonitem plačilnem sredstvu–evru. Ker lahko vsak posameznik ali pravna oseba brez težav prejme bitcoini za plačilo in zaznamuje njegovo evrsko protivrednost, z vidika davčne obravnave ne bi smelo priti do razlik v primerjavi s plačili z devizami ali zlatom.

Bitcoin in zlato: Funkcionalno enaka, a obdavčena različno?

Eden najmočnejših argumentov proti obdavčitvi bitcoina je njegova primerjava z zlatom. Čeprav se bitcoin od zlata razlikuje po materialni naravi, je njuno delovanje funkcionalno enako. Oba veljata za primerljivi naložbi in delujeta kot zaščita pred inflacijo. Zato je logično pričakovati, da bi morala biti tudi davčna obravnava obeh enaka. Pravno gledano med temi dvemi sredstvi ni bistvenih razlik, kar ne utemeljuje drugačne davčne obravnave. ZDDOKS torej protizakonito diskriminira proti bitcoinu, saj ga postavlja v slabši položaj kot zlato, ki je primerljivo sredstvo. Vendar zlato ni edina izjema, kapitalskih dobičkov se namreč ne obdavčuje pri večini premičnega premoženja, z izjemo finančnih inštrumentov, nepremičnin in drugih kapitalskih naložb v skladu z Zakonom o dohodnini (ZDoh-2).

Prihajajoča davčna zakonodaja v Sloveniji je glede na to diskriminatorna. Medtem ko se naložba v zlato in srebro obravnava ugodno, je obdavčitev bitcoina z davkom na kapitalski dobiček brez časovne olajšave izjemno neugodna. Še bolj zaskrbljujoče je dejstvo, da je vlaganje v ETF, ki je v celoti krit s sredstvom bitcoin, obravnavano ugodneje, saj vključuje časovno olajšavo. To pri zlatu in srebru ne velja, kar kaže na očitno neenakost v obravnavi.

Struktura povpraševanja po zlatu, srebru in bitcoinih in davčna obravnava, vir: podatki pridobljeni iz spletnih virov

Ključni argumenti proti davku

• Bitcoin je digitalna valuta, ne finančni instrument: Njegova primarna funkcija je plačilno sredstvo, zato ne bi smel biti obdavčen kot kapitalsko sredstvo.
• Davčna obravnava mora biti enaka kot za zlato in tuje valute: Ker sta si bitcoin in zlato funkcionalno enaka, je diskriminatorno, da se obravnavata različno.
• Bitcoin ima izključno monetarno vlogo: Za razliko od srebra, ki se uporablja tudi v industriji, bitcoin nima drugih funkcij kot denarna. To pomeni, da je povpraševanje po njem izključno monetarno, kar bi moralo upravičiti oprostitev DDV in davka na dobiček.

Nova zakonodaja bi morala prepoznati te razlike in bitcoin obravnavati kot monetarno sredstvo, enakovredno zlatu in tujim valutam. Kakršna koli drugačna obravnava bi bila diskriminatorna in v nasprotju z načeli, ki veljajo za obstoječe valute in plemenite kovine.

Več informacij o kripto davku lahko najdete v spodnjih epizodah podkastov. Za vprašanja in informacije glede iniciative nam lahko pišete na tajnistvo@bitcoin.si.