III. KAKO SE ZAŠČITITI PRED INFLACIJO?

Posamezniki vsak dan iščejo nove načine za zaščito pred škodljivimi posledicami inflacije. Zaradi tega se je na trgu razvilo malo morje finančnih poklicov, kjer nam specialisti pomagajo vlagati premoženje v sredstva, katerih vrednost naj bi rasla hitreje kot košarica dobrin. Ni potrebe, da bi še enkrat poudarjali brezpredmetnost metrike ICŽP, osredotočimo se raje na zaščito pred dejansko stopnjo inflacije. Zelo malo finančnih svetovalcev je sposobnih vsako leto ustvariti 10% donos našega premoženja, zaradi česar smo v večini primerov na boljšem, če denar sami vložimo v indeks S&P 500 ali kupimo zlato. Ni rečeno, da bomo premagovali inflacijo, bomo pa prihranili vsaj na stroških upravljanja našega premoženja. Ampak to še ni dovolj. S tovrstnimi vlaganji si še zmeraj ne bomo mogli privoščiti vikenda v Portorožu, ne glede na to, da vrednost našega premoženja narašča med 5 in 10 odstotkov letno. Cena vikendov v Portorožu namreč raste še hitreje.

Špekulirati ali varčevati, to je zdaj vprašanje

Ustrezna zaščita pred inflacijo pomeni tudi zaščito pred tveganjem, ki ga predstavljajo špekulativne naložbe, saj nam 50% rast premoženja ne pomaga v primeru, da se naslednje leto naša naložba sesuje in izgubimo vse, kar smo v njo vložili. Nihče ne ve, kako dolgo bodo podjetja imela pozitivne bilance, ali pa kdaj bo potres uničil naše naložbene nepremičnine. Še huje – nihče ne ve, kdaj bo naš kripto favorit doživel enako usodo, kot njegovi predhodniki. Produkt našega dela moramo hraniti v nečem, kar nam omogoča lahkoten spanec in zahteva minimalno nego. Nečem, česar nihče ne more razvrednotiti z večanjem ponudbe ali zaseči s silo. Nečem, kar ni odvisno od posameznikov, ki imajo nad tem nadzor ali nečem, kar je odvisno od tržnih nihanj. Zlato? Odpade. Letna rast ponudbe je previsoka, da bi vrednost prehitevala inflacijo. Nepremičnine? Odpade. Zunanji vplivi, previsoke cene, vzdrževanje, obdavčitev, težavnost prodaje. Delnice? Odpadejo. Podjetja lahko v vsakem trenutku storijo usodno napako ali izgubijo tekmovalnost.

Vse poti vodijo k denarju. Denar je vir človeške civilizacije, čigar namen je en sam – ohranjanje vrednosti skozi tri dimenzije: čas, prostor in velikostne razrede. Kadar družba uporablja vrsto denarja, ki ustrezno služi vsem trem dimenzijam, ni potrebe po iskanju neštetih sredstev, s katerimi bomo zaščitili našo kupno moč. Kadar pa se nahajamo v svetu, kjer je denar pokvarjen in v lasti izbranih elit, moramo na vsak način poiskati obliko denarja, ki je na to odporna. Ali jo v enaindvajsetem stoletju poznamo? Da, Bitcoin. Prepričajte se sami, literature je dovolj.

Klemen Končan Verstovšek