Ali Bitcoin predstavlja novo upanje?

Namen te serije objav ni zgolj razlaga zgodovine denarja in poročanje o čimrnih lastnostih trenutnega monetarnega sistema, temveč ponudba boljše alternative, ki to problematiko rešuje na miren način.

Na samem vrhuncu gospodarske krize leta 2008 je anonimni programer objavil svoj prvi javni zapis na kriptografskem forumu. V njem je predstavil idejo o kreaciji neodvisnega denarja, temelječega na vrstniški tehnologiji (peer-to-peer), imenovanega Bitcoin. Namen je bil, da ponudi rešitev največjemu problemu digitalnega denarja, tj. odsotnosti redkosti informacij. Narava informacij je takšna, da ne moremo zagotoviti, da pri njihovem prenosu pošiljatelj le-te izgubi in si jih prejemnik lasti v celoti. To je v praksi najbolj evidentno pri pošiljanju e-maila – vsak poslan e-mail je zgolj kopija, katero pošiljatelj še zmeraj hrani na svojem računalniku. Brez posrednika, ki bi poskrbel, da se pošiljateljev e-mail z gotovostjo izbriše, ne moremo zagotoviti, da bo prejemnik edini lastnik tega sporočila. To seveda ne predstavlja problema, kadar govorimo o komunikaciji informacij; pojavi se, ko želimo prenesti vrednost. Problem potrebe po posredniku pa hkrati predstavlja večni problem človeške narave: potrebo po zaupanju.

Problem kreacije digitalnega denarja je tako pomenil problem izogibanja potrebi po zaupanju posredniku za preprečevanje dvojne porabe informacij. Spletne banke in ponudniki plačilnih storitev so tako skrbeli za to, da pošiljatelj poslanega denarja ni mogel porabiti tudi sam, saj je v bistvu pošiljal zgolj digitalne informacije v obliki ničel in enk.

BITCOIN

Bitcoin je nova oblika digitalnega denarja, ki popolnoma preobrazi monetarno infrastrukturo. Gre za prvi denarni sistem, ki smo ga ljudje oblikovali sami. Njegova glavna značilnost je decentraliziranost nadzora. Ker bitcoin predstavlja zgolj programski zapis, katerega je moč naložiti na računalnik, lahko njegovo programsko opremo upravlja katerikoli posameznik z dostopom do interneta. Vsak, ki ima na računalniku naloženo kopijo programske opreme bitcoina, s tem sodeluje pri odločevanju o spremembah. To zagotavlja visok nivo varnosti sistema, katerega je izjemno zahtevno spremeniti, saj se mora s spremembami strinjati večina uporabnikov.

Ker je sistem porazdeljen med svoje uporabnike, to zaobide potrebo po centralni avtoriteti, ki bi skrbela za validnost informacij, shranjenih v sistemu. Bitcoin predstavlja računovodsko knjigo, v kateri se stalno posodabljajo bilance uporabnikov, ki si med seboj pošiljajo kovance, imenovane bitcoini. Nove transakcije se zapišejo v blok transakcij, ki ga ustvarijo rudarji novih blokov, njihovo validnost pa preverjajo vozlišča. Vozlišče je vsak računalnik, ki upravlja s programsko opremo bitcoin in preverja pristnost informacij. Rudarji pa so posebni računalniki, ki rešujejo kriptografsko enačbo, s katero ustvarijo nov blok transakcij, v zameno pa so nagrajeni z novimi kovanci ter stroški transakcij. Rudarji torej opravljajo dejavnost, za katero so nagrajeni, njihovo delo pa je nadzorovano s strani vozlišč. Na ta način sistem doseže decentraliziranost, saj vsak udeleženec sistema preverja vse druge in vsi drugi njega. To se na prvi pogled zdi zelo zakomplicirano, ampak kriptografija ta problem poenostavlja, saj zgoščevalna vrednost novih blokov (hash) omogoča enostavno preverjanje validnosti informacij.

Čar tehnologije veriženja blokov (blockchain) je v tem, da ustvarja časovno zaporedje informacij na podlagi kriptografije, ki je veljavno zgolj v primeru, da se zgoščevalne vrednosti blokov v verigi ujemajo. Tako je potrebno pri dodajanju novih blokov transakcij preveriti zgolj njihovo skladnost z zgoščevalno vrednostjo prejšnjega bloka. Če se nova zgoščevalna vrednost sklada s prejšnjo, je rudarski računalnik pravilno izračunal enačbo in prejme nagrado za vloženo delo. Ta sistem se imenuje dokaz o delu, nanaša pa se na količino porabljene električne energije, ki jo računalnik pretvori v zgoščevalno moč za računanje kriptografskih enačb.