Je Bitcoin dober denar? Ekonomske lastnosti Bitcoina.

Ekonomske lastnosti omrežja bitcoin se nanašajo predvsem na sistem ponudbe novih kovancev. Kot smo že omenili, rudarski računalniki ustvarjajo nove bloke transakcij, za katere so nagrajeni z novimi kovanci. Sistem prilagajanja težavnosti rudarjenja skrbi, da je nov blok transakcij v povprečju izračunan vsakih 10 minut. Ponudba kovancev tako prihaja v obtok s pomočjo rudarjenja blokov. To pa ni poljuben proces, temveč ga določa vnaprej določen algoritem, temelječ na preprosti logaritemski enačbi. Algoritem določa, da se na približno vsaka štiri leta (210.000 blokov) nagrada za rudarje prepolovi. Začetna nagrada za novo izračunan blok transakcij leta 2009 je bila 50 bitcoinov, ta pa je padla na 25 bitcoinov v letu 2012, 12,5 v letu 2016 in 6,25 v letu 2020. Naslednja prepolovitev se bo zgodila v prvi polovici leta 2024, izdalo pa se bo 3,125 bitcoina na blok. Tovrstnih prepolovitev je 32, nato pa se izdajanje novih kovancev zaključi in bitcoin postane prvi monetarni sistem brez inflacije. Zadnja prepolovitev naj bi se zgodila nekje v prvi polovici 22. stoletja. Skupno število izdanih kovancev bo znašalo nekaj manj kot 21 milijonov.

HRAMBA VREDNOSTI

Zakaj je bitcoinova ponudba kovancev tako posebna? Kot smo že ugotovili, je algoritem izdajanja novih kovancev logaritemska funkcija. To pomeni, da se količina novih kovancev v primerjavi z obstoječo ponudbo eksponentno niža z vsako prepolovitvijo. Količina novo izdanih kovancev trenutnega štiri letnega obdobja je tako dvakrat manjša od prejšnjega obdobja, kjer je bila nagrada za blok dvakrat višja. To zagotavlja, da se je v prvem obdobju rudarjenja bitcoinov, kjer je nagrada znašala 50 kovancev, izdalo 50% vseh kovancev. V naslednjem štiri letnem obdobju, kjer je bila nagrada 25 kovancev, se je izdalo 25% vseh kovancev, itd. To pomeni, da je bilo že v tretjem obdobju izdanih več kot 75% vseh kovancev, v trenutnem četrtem obdobju pa je na voljo že več kot 19.000.000 bitcoinov, ali 90% vse ponudbe.

Nov priliv kovancev v trenutnem obdobju znaša 6,25 bitcoinov na blok, 900 na dan in 328.500 na leto. To pomeni, da je trenutna inflacija novih bitcoinov približno 1,73%, upoštevajoč skupno zalogo 19.000.000 bitcoinov. Ob prehodu na novo rudarsko obdobje, v katerem se bo na blok izdalo 3,125 kovancev, 450 na dan in 164.250 na leto, pa bo inflacija novih kovancev padla na manj kot 1% v primerjavi z zalogo že izdanih kovancev. To pomeni, da bo bitcoin postal najodpornejša dobrina na inflacijo na svetu, katere edina konkurenca trenutno je zlato, čigar letna inflacija se giblje nekje med 1 in 2 procenta.

Kaj so implikacije te lastnosti omrežja bitcoin za njegove uporabnike? Omejena ponudba pomeni, da celotna ekonomska vrednost, ki jo hranimo v omrežju bitcoin v obliki digitalnih kovancev, izgublja manj kot 1% kupne moči na leto, ta številka pa se prepolovi vsaka štiri leta. Že v prihajajočem obdobju je torej inflacija novih kovancev zanemarljiva, bitcoin pa hrani našo kupno moč skozi čas bolje kot katerakoli druga dobrina v gospodarstvu. To udeležencem v sistemu omogoča hrambo premoženja in akumulacijo prihrankov, katerih kupna moč raste skozi čas, saj se vsako leto ponudba dobrin na trgu poveča, priliv bitcoinov pa pada. Naše premoženje tako s časom pridobiva na vrednosti, medtem ko cena dobrin v enotah bitcoina pada. To trenutno ekonomsko realnost obrne na glavo, saj se ponudba novih dolarjev in drugih fiatnih valut vsako leto povečuje, denar pa s tem izgublja kupno moč. Cena dobrin na trgu v enotah valut tako vsako leto raste, kljub povečani proizvodnji, kar onemogoča prihranke in varčevanje, s tem pa sili v nerazumno porabo.

Bitcoin spodbuja varčevanje in kopičenje kapitala, ki ga lahko nato investiramo v proizvodne procese, ki izboljšujejo kvaliteto in povečujejo količino novih produktov na trgu. To velja zato, ker smo v prozivodne procese investirali večjo količino kapitala kot bi ga ob odsotnosti prihrankov. Brezglave investicije vodijo do slabih naložb, v katerih se kapital ne investira optimalno, to pa vodi do manjše količine produktov nižje kakovosti.

MENJAVNI POSREDNIK

Poleg izjemno dobrega hranilca vrednosti bitcoin predstavlja tudi zelo učinkovito plačilno omrežje s svojim lastnim plačilnim sredstvom. Mnogo kritikov opozarja na bitcoinovo omejeno sposobnost plačinega medija, saj se transakcije izvajajo zgolj vsakih 10 minut, njihova količina pa je omejena na nekaj tisoč, kar je mnogo manj kot število transakcij, ki jih procesira omrežje Visa ali MasterCard. Ti kritiki ne razumejo strukture bitcoinovega ekosistema, ki vsebuje več plasti: prvo plast predstavlja glavno bitcoin omrežje z verigo blokov, ki res ne omogoča visoke likvidnosti transakcij. Čar tehnologije pa leži v njeni nadgradljivosti s pomočjo višjih plasti, ki omrežju dajejo ogromne razsežnosti.

Druga plast ekosistema vsebuje plačilne kanale, ki omogočajo potek transakcij vzporedno z verigo blokov in so hkrati pripeti na njo tako, da se ohrani skladnost s pravili omrežja bitcoin. To plačilno omrežje nosi ime Lightning in se nanaša na plačilno tehnologijo, ki razbremeni glavno verigo blokov s pomočjo plačilnih kanalov ter omogoča praktično neomejeno količino transakcij poljubnih vrednosti. Kanal odpremo z zapisom transakcije v glavno verigo blokov, ta pa zaklene naše kovance v omrežje in nam omogoči, da jih pošiljamo po vseh kanalih omrežja Lightning, s katerimi imamo povezavo. V glavno verigo blokov se zapiše zgolj prva transakcija, ki odpre plačilni kanal in takratna bilanca kovancev, ter zadnja transakcija, s katero se kanal zapre, kovanci odklenejo in posodobi stanje bilanc. Ta sistem je podoben sistemu plačevanja v gostinskih lokalih, kjer se beleži hrana in pijača, vse skupaj pa obračuna šele ob našem odhodu.

Omrežje Lightning je zgolj ena izmed vrst nadgrajevanja bitcoinove sposobnosti procesiranja plačil. Na višjih plasteh to lahko počnejo tudi centralizirane alternative, ki zajemajo tudi konvencionalna plačilna omrežja, kot sta Visa in MasterCard. Res je, omrežje bitcoin lahko priključimo že obstoječim plačilnim omrežjem in mu na ta način damo krila.

OBRAČUNSKA ENOTA

Še zadnja pomembna ekonomska razsežnost omrežja bitcoin je njegova učinkovitost obračunavanja cen. Najmanjšemu gradniku omrežja bitcoin smo nadeli ime satoshi, v čast njegovemu kreatorju, ta pa predstavlja 0,00000001 bitcoina. Povedano drugače, 100.000.000 satoshijev sestavlja en bitcoin. To je več kot dovolj za potrebe trenutnega gospodarstva; ko pa vrednost enega bitcoina naraste do točke, kjer bi en satoshi bil prevelik za obračunavanje dobrin nizkih vrednosti, pa lahko decimalno vejico z nekaj spremembami programske opreme zamaknemo še za n mest. Ta lastnost omrežja predstavlja še eno veliko razliko z obstoječim fiatnim sistemom: bitcoinova zaloga je striktno omejena navzgor, njegova deljivost pa neomejena navzdol. Po drugi strani pa je zaloga fiatnih valut neomejena navzgor, medtem ko je njihova deljivost omejena zgolj na dve decimalni mesti. Iz tega izhaja, da sta ta dva monetarna sistema v svojem bistvu povsem nasprotna, kar predstavlja tudi nasprotne implikacije njune adopcije.

Fiatni sistem skozi inflacijo omogoča prerazporeditev premoženja iz rok revnih v roke bogatih, ki so najbližje fiatnemu koritu, hkrati pa monetizira dolg in spodbudi uporabnike k zadolževanju in pospešeni porabi. Bitcoin pa skozi deflacijo uporabnike sili k varčevanju in kopičenju kapitala, s čimer omogoča investicije brez zadolževanja in hkrati veča kupno moč vseh svojih uporabnikov skozi čas. S tem, ko vrednost bitcoina raste v primerjavi z vrednostjo ostalih dobrin, vsi uporabniki profitirajo, saj se njihov delež celotne zaloge kovancev ne zmanjšuje zaradi odsotnosti inflacije.