Zgodovina denarja

Sedaj, ko poznamo osnovno monetarno terminologijo ter lastnosti denarne tehnologije, lahko pozornost posvetimo pregledu denarne zgodovine. Ob pričetku trgovanja s pomočjo blagovne menjave smo ljudje postopoma razvili vedno bolj inovativne in napredne oblike denarja. Mnoge primitivne civilizacije so kot glavno menjalno sredstvo uporabljale živino, saj je bila ta ključnega pomena za preživetje, portabilna in dokaj trajnostna. Druge oblike primitivnih oblik denarja so zajemale tudi steklene kuglice, školjke, bisere, žito, tobak, čaj in težke kamne, na katere so ljudje zapisovali svoje lastništvo. Te oblike denarja so se razvile, ker so bile na tistem območju najustreznejši inštrument za opravljanje denarne vloge glede na znanje tamkajšnjih prebivalcev.

Ob raziskovanju razvoja denarne tehnologije lahko opazimo en zelo pomemben trend: nov denar, ki je nadomestil starega, je imel vedno višjo razmerje med zalogo in prilivom. To pomeni, da je boljši denar bil vedno odpornejši na večanje njegove ponudbe, kar je pomenilo, da je imel nižjo stopnjo inflacije. Tako je trdnejši denar vedno izpodrinil šibkejšega. Žlahtne kovine so izpodrinile vse primitivnejše oblike denarja, kot so bile steklene koralde, kamni, školjke, sol, živina in baker. Največjo bitko pa sta med seboj bili predvsem plemeniti kovini srebro in zlato, številne države pa so ju stoletja uporabljale sočasno, na t.i. bimetalnem standardu. Ker pa je zlato imelo višje razmerje med zalogo in prilivom kot srebro, prav tako pa ga je bilo težje uničiti ali uporabiti v proizvodnji, je s časom izpodrinilo tudi srebro.

Bolje kot je denar služil svoji vlogi, bolj se je lahko civilizacija, ki ga je uporabljala, razvila. S tem so ljudje postopoma razvijali vedno bolj napredne oblike denarja, ki so dosegle vrhunec proti koncu 19. stoletja, ko je bila večina industrializiranih držav na zlatem standardu. To obdobje je bilo širom sveta znano kot zlata doba razcveta, v kateri je nastala večina najpomembnejših tehnoloških izumov, na katerih temelji današnji svet. Zlatovo nadvlado pa je zasenčila njegova največja pomanjkljivost, tj. nezmožnost prenosa zlata preko telekomunikacijskega omrežja, s čimer je imel v globaliziranem svetu izjemno nizko prodajnost skozi prostor. Ta pomanjkljivost se je izkazala za njegovo Ahilovo peto.

ZLATI STANDARD

Višek človeške civilizacije smo dosegli konec 19. stoletja, ko je večina naše civilizacije sočasno uporabljala eno denarno sredstvo – zlato. Za to ni bila potrebna nikakršna prisila ali konsenz s strani oblasti in politike, temveč je šlo za organsko evolucijo denarne tehnologije, ki jo je izbral prosti trg. Ljudje so na podlagi izkušenj s časom doumeli, da zlato najučinkoviteje služi vlogi denarja, ter ga pričeli množično uporabljati v trgovini.

To obdobje je predstavljalo najhitrejši prehod iz revščine v razcvet zahodne civilizacije. Brezposelnost je pospešeno kopnela in se spreminjala v nekaj izbirnega, za kar so se ljudje odločili, ko so presodili, da imajo zadostno količino zlatih prihrankov, da se lahko izognejo delu. Gibanje cen tekom 19. stoletja je bilo konstantno, saj je cenovni indeks ob koncu stoletja bil skoraj enak kot na začetku, kar je pomenilo, da je kupna moč ljudi ostala enaka, s čimer so si lahko privoščili kakovostnejše dobrine ter bili priča številnim novim izumom, ki so znatno povečali blaginjo.