Kakšne so posledice Bitcoina?

Svet se nahaja na velikem razkrižju. Gospodarstvo pospešeno drvi proti celostnemu razpadu zaradi aktualnih gospodarskih kriz in geopolitičnih trenj. Po veliki recesiji iz leta 2008 in nedavni stagnaciji gospodarske dejavnosti, ki jo je povzročila pandemija covid-19, je svetovna oblast gospodarstvo pahnila v obdobje zatona. Ker so se ozkogledi državni ekonomisti in politiki z obema krizama spopadali v slogu Keynesijanske politike širjenja denarne ponudbe, smo ljudje v zameno za kratkoročna nadomestila iz državne blagajne prejeli pospešeno rast cen in padec življenskega standarda srednjih in nižjih slojev prebivalstva. Na drugi strani pa so velika podjetja in korporacije, predvsem v finančnem in zdravstvenem sektorju, prejela enormne količine kapitala in posojil z nizkimi obrestnimi merami na račun davkoplačevalcev. S tem so lahko razširila svoj obseg poslovanja in pokupila konkurente, prav tako pa utrdila svoj lobistični položaj. To je privedlo do povečanih razlik med sloji in posledično povečane ekonomske neenakosti. Revni so postali še revnejši in premožni še premožnejši. Kam nas bodo pripeljale trenutne gospodarske tirnice?

DEMONETIZACIJA DOBRIN

Kot smo že predelali v tem eseju, je glavni problem sodobne družbe monopoliziran denarni trg pod državno oblastjo. Le-ta omogoča neomejeno povečevanje količine denarja v gospodarstvu in dodeljevanje novih enot denarja politično povezanim elitam. Vse, kar večanje denarne ponudbe v družbi doseže, je prerazporeditev premoženja iz rok varčevalcev v roke posojilojemalcev in lastnikov redkih dobrin. V svetu nezanesljivega in lahkega denarja najbolj profitirajo tisti, ki si denar izposojajo za nakup redkih dobrin, kot so nepremičnine, delnice podjetij, plemenite kovine, posest in nedavno bitcoin.

Z večanjem količine denarja rastejo cene redkim dobrinam, saj je njihova ponudba mnogo nižja od ponudbe lahkega denarja, povpraševanje po njih pa se iz leta v leto povečuje, saj jih ljudje pričnejo uporabljati kot hranilca vrednosti, s tem pa pridobijo t.i. monetarno premijo. Monetarna premija je izraz za dodano vrednost, ki jo pripisujemo določeni dobrini poleg njene industrijske vrednosti, zato ker poleg svoje namenske vloge dobrina delno opravlja tudi vlogo denarja v smislu hrambe naše kupne moči. Nepremičnine so v preteklih letih lep primer monetarne premije dobrin, saj so jih ljudje pričeli kupovati kot investicijo, s katero bodo oplemenitili svoje premoženje in služili donos v obliki najemnin. Cena nepremičninam pospešeno raste zaradi vse večjega investicijskega povpraševanja ljudi, ki imajo višek lahkega denarja in ga želijo investirati v nekaj, kar svojo kupno moč ohranja bolje kot varčevalni račun.

Problem monetarne premije dobrin je v tem, da umetno poveča njihovo tržno ceno in onemogoči nakup tistim, ki jih najbolj potrebujejo. Posamezniki, ki želijo kupiti nepremičnino za bivanje, morajo tako plačati dodatno premijo, kar pogosto zahteva najem posojil in odplačevanje obresti, ki ljudi zadolži za celo življenje. Rešitev tega problema je zgolj ena sama: najti zanesljivo denarno sredstvo, ki bo ohranjalo kupno moč varčevalcev in uničilo potrebo po monetizaciji dobrin. Tukaj v igro vstopi naše razumevanje bitcoina kot najboljšega hranilca vrednosti, ki smo ga ljudje kdaj imeli na razpolago. Bitcoinova denarna ponudba je strogo omejena, kar na dolgi rok pomeni, da nima inflacije in s tem ne zajeda kupne moči varčevalcev. V letu 2024 bo njegova letna ponudba rasla za manj kot 1%, kar bo predstavljalo dobrino z najnižjo inflacijo v gospodarstvu, s tem pa bo bitcoin postal najzanesljivejši hranilec vrednosti.

Prva posledica bitcoinove adopcije je torej izničevanje monetarne premije dobrin, saj bodo posamezniki pričeli svoja investicijska sredstva pretvarjati v bitcoin, katerega vrednost bo na trgu rasla hitreje kot vrednost ostalih dobrin. Razlog zato se nahaja v bitcoinovih ekonomskih lastnostih, saj gre za dobrino s strogo omejeno količino enot, ki jo je moč pošiljati preko komunikacijskih kanalov, njena prodajnost pa se iz dneva v dan povečuje. Nakup nepremičnine je zelo rizičen, saj nam preti več zunanjih dejavnikov, kot so regulacija, padec nepremičninskega trga, zelo omejena deljivost na manjše enote, obdavčitev, menjava političnega režima in izjemno počasna prodajnost. Če želimo nepremičnino prodati, moramo poiskati kupca, ki je pripravljen plačati ogromno vsoto denarja za nakup. Prodajnost bitcoina pa je mnogo večja, saj je na borzi nešteto posameznikov, ki so pripravljeni kupiti del našega bitcoin premoženja v roku nekaj minut.

Bitcoin tako razvrednoti monetizirane dobrine do točke, kjer njihova tržna vrednost pravilno odraža njihovo dejansko vlogo. To pomeni, da bodo dobrine za varčevalce bitcoina postale vse cenejše, s čimer se bo ekonomska neenakost znatno znižala skupaj z nivojem revščine. Tako bo svet postal veliko bolj podoben obdobju zlatega standarda, kjer je večino premoženja nosil srednji sloj, razlike med ljudmi pa so bile minimalizirane. Bitcoin lahko to še dodatno stopnjuje, saj so njegove ekonomske lastnosti za nekaj velikostnih razredov boljše od zlata.

VZPON SVOBODNJAŠTVA

Druga posledica prehoda na zanesljiv denar je zagotavljanje posameznikove suverenosti in svobode ter manjšanje obsega oblasti. V današnjem svetu je večina prebivalcev odvisna od oblasti, ki “skrbi” za njihovo blaginjo s pomočjo nadomestil, otroških dodatkov, državnih štipendij, pokojnin in neštetih drugih državnih izdatkov, katere financirajo davkoplačevalci. Problem tovrstne gospodarske ureditve je vseprisotna odvisnost od državne blagajne in vse nižja sposobnost varčevanja. Ker državna blagajna ne financira nakupa redkih dobrin, hkrati pa dviguje njihove tržne cene skozi inflacijo in slabe naložbe, pa so prebivalci prav tako vse bolj odvisni od najema posojil. S tem oblast skozi politični aparat in finančni sistem zasužnjuje svoje prebivalstvo, ki složno plačuje vse večje davke, dajatve in obresti za posojila, ki jih banke ustvarjajo z lepega, ne da bi morale imeti zadostno količino depozitnih rezerv.

Oblasti si lahko predstavljamo kot gromozanski parazit, ki počasi srka kri svojega gostitelja, v zameno pa mu nudi navidezno varnost in prazne obljube. Vse storitve, ki jih nudi javni sektor, prosti trg nudi veliko učinkoviteje. Vprašajte se, kdaj je javni sektor katerokoli storitev opravil brezhibno in učinkovito. V zameno za brezplačne zdravstvene, izobraževalne, upravne in druge storitve dobimo dolge čakalne vrste, nizko kakovost storitev, naveličane profesorje, ki prežvekujejo ene in iste učbenike, ne da bi učence animirali z aktualnimi informacijami in stimulirali razmišljanje s svojo glavo ter javne uslužbence, ki se množijo kot bakterije na WC školjki, njihova učinkovitost dela pa je primerljiva z učinkovitostvjo pralnega stroja pri odstranjevanju trdovratnih madežev prez pralnega praška.

ZA KOGA JE BITCOIN PRIMEREN?

Bitcoin ni za vsakogar. Predvsem ni za tiste, ki so odgovornost nad svojim življenjem do velike mere prenesli na državni aparat in postali odvisni od nje kot sin v ojdipovskem odnosu z matero in bojni nastrojenosti proti očetu, ki se ta kompleks trudi uničiti. Ti ljudje se bodo na vse muke borili proti denarju, ki bo odgovornost prenesel na posameznika in zmanjšal zajedalski obseg oblasti. Odvajanje od tovrstne odvisnosti bo podobno odvajanju od zasvajajočih substanc, le da bo to nekoliko lažje, saj bitcoin spremlja nenehna rast kupne moči, ki spodbudja odvisnike k ozdravitvi in jim omogoča bolj kakovostno življenje.

Bitcoin je predvsem za tiste, ki so že zdaj strogo kritični do oblasti in razumejo posledice državnega vmešavanja v gospodarstvo. Prav tako je za tiste, ki jih je oblast razglasila za izobčence in jim omejila dostop do finančnega sistema. Slej ko prej pa bo bitcoin primeren za vse, ki bodo želeli ohraniti vsaj delček pridelanega premoženja, saj bosta stopnjujoča se inflacija in obdavčitev kmalu zasegla večino našega imetja, hkrati pa bo pospešena rast cen v enotah lahkega denarja posameznikom onemogočila nakup osnovnih življenjskih potrebščin.

Bitcoin je v trenutnem zahodnem svetu razkošna dobrina, saj imamo številne finančne in druge inštrumente, s katerimi lahko ohranimo del naše kupne moči, ne da bi se naš življenski standard občutno zniževal iz dneva v dan. Kljub temu pa se naša kupna moč topi kot ledena kocka, kar povzroča, da vse večje število ljudi živi iz meseca v mesec in iz plače na plačo, pri tem pa ne privarčuje ustrezne količine denarja za deževne dni. Situacija pa je povsem drugačna izven zahodnega sveta. V državah tretjega sveta je inflacija nekaj povsem normalnega, včasih celo zaželjenega, saj tamkajšnji režimi pogosto zapadejo v hiperinflatorne krize, kjer državni denar postane povsem razvrednoten in služi zgolj kot slabo kurlino sredstvo. Vsakdanje nakupe v trgovinah zaznamujejo kupi denarja, ki jih nakupovalci s seboj nosijo v vrečah, pri tem pa se pred trgovino množice ljudi gnetejo že na vse zgodaj, saj lahko do konca dneva cene zrastejo, zaloge hrane pa izkopnijo.

V državah tretjega sveta bitcoin ne predstavlja razkošne dobrine, temveč zasilni izhod iz smrtonostne revščine in lakote. Zaradi tega smo lahko bili priča uzakonitvi bitcoina kot uradnega plačilnega sredstva v republiki El Salvador, ki je pred dolarizacijo doživela hiperinflatoren propad svoje valute. Salvadorčani imajo zelo omejen dostop do finančnega sistema, zaradi česar večina gospodarske dejavnosti poteka z uporabo gotovine. Še bolj žalostna je prevladujoča svetovna situacija, kjer skoraj 2 milijardi odraslih nima dostopa do bančnih storitev, kar zajema približno polovico odrasle populacije in ne vključuje mladoletnih, katerih dostop do finančnega sistema je še bolj omejen. Bitcoin predstavlja edino bilko upanja za vzpon teh ljudi iz čistega praga revščine skozi gospodarsko dejavnost. Posameznikom omogoča, da postanejo svoja lastna banka zgolj z namestitvijo aplikacije na mobilni telefon. Takoj po tem lahko pričnejo poslovati z razvitim svetom brez omejitev, cenzure ali zanašanja na finančne institucije. Čas bo povedal kakšne so dolgoročne posledice te revolucionarne iznajdbe, v sedanjosti pa smo lahko priča tektonskim spremembam, ki jih pri relativno nizki tržni kapitalizaciji bitcoin povzroča v družbi.